Danes je blagajna odprta od 14:00 do 21:15 (odprto še 04:33, tel: 01 239 22 17).

Trije razbojniki Die drei Räuber

Hayo Freitag / Nemčija / 2007 / 75 min / sinhronizirano / 4+

režija Hayo Freitag, scenarij Bettine von Borries, Achim von Borries, Hayo Freitag (po otroški slikanici Trije razbojniki Tomija Ungererja), scena Anne Hofmann, Robert Brandt, liki Michaela Wagner, Heidi Yi Lun Chen-Ceslik, animacija Edson Basarin, Romy Garcia, montaža Sascha Wolff-Täger, Lars Jordan, glasba Kenneth Pattengale, Bananafishbones (naslovna pesem), produkcija Stephan Schesch (izvršni producent); Stefan Arndt in David Groenewold (koproducenta), glasovi Katja Preša (Fanči), Jaka Mihelič (Godrnjavs), Rok Kosec (Čihmojster), Robert Vrtovšek (Gromski Jaka), Urša Červ (teta), Matjaž Štirn (stražnik), Boštjan Vrhovšek (kočijaž), Dino Lalič (Gregec), Matija Drobne (Nik), Ana Duša (pripovedovalka), sinhronizacija filma Radio Študent, prevod filma je finančno podprl Goethe Institut Ljubljana, distribucija v Sloveniji Fivia - Vojnik

festivali, nagrade Filmfest Hamburg 2007(nagrada občinstva), Mon Premier Festival 2008 – Pariz (nagrada občinstva), Les Nuits Magiques 2007 – Bordeaux (nagrada občinstva), Festival du Film pour Enfants 2008 – Vizille (nagrada občinstva), Open Doek 2008 – Turnhout (nagrada občinstva), Festival d'Animation Annecy 2008 (nagrada občinstva), anim'est 2008 – Bukarešta (najboljši celovečerni film), Alekino 2008 – Poznanj (najboljši celovečerni film po izboru otroške žirije), Animabasauri 2009 – Bilbao (najboljši celovečerni film po izboru mednarodne žirije); Filmbewertungsstelle Wiesbaden – FBW (ocena »posebej dragoceno«).

IMDb

zgodba

Po smrti staršev naj bi mala Fanči odšla v sirotišnico, ki jo vodi zlobna teta. Kočijo, v kateri se deklica pelje v novi dom, sredi temnega gozda napadejo trije razbojniki s črnimi plašči in klobuki. Neustrašna, bistra Fanči je nad napadalci povsem očarana in se takoj domisli, kako bi se izognila sirotišnici; razbojnikom natvezi, da je njen oče bogat maharadža, ki bo zanjo pripravljen plačati visoko odkupnino, in jih pregovori, da jo ugrabijo, nato pa njihovo razbojniško življenje že v nekaj dneh postavi čisto na glavo. V nadaljevanju spoznamo tudi zlobno teto in njene uboge sirote, z redom obsedenega stražnika in številne, tudi malo nenavadne živali. Po uporu v sirotišnici, ki ga spremlja obmetavanje s tortami, zadeve v roke vzamejo otroci in skupaj z razbojniki dogajanje pripeljejo do čisto pravega srečnega konca.

knjižica Animirani film

pedagoško gradivo

o nastanku filma

Trije razbojniki so prva knjiga svetovno znanega francoskega umetnika Tomija Ungererja (1931), po kateri je bil posnet celovečerni kinematografski film.

Nemški producent Stephan Schesch (1967) je dolgo časa sanjal o tem, da bi po zgodbi o treh razbojnikih posnel film. Trajalo je več let, preden je od Ungererja in švicarske založbe Diogenes, ki imata pravice za nemško izdajo knjige, dobil dovoljenje za filmizacijo. Šlo je za dolgotrajen proces zbliževanja in pridobivanja zaupanja, ki se je začel že leta 1997, osrednje vprašanje pogajanj pa je bilo, kako na podlagi drobne knjižice posneti celovečerni film. Ungererja je skrbelo, da se bo pri razširitvi Treh razbojnikov prvotna zgodba skazila. S Scheschom sta se zato večkrat dobila na skupnem »brainstormingu« in iz slikanice najprej izluščila ključne elemente. Na eni strani so to bili trije razbojniki (obenem strašni, prijazni in smešni možakarji, ki predstavljajo nekakšno troedinost, vseeno pa tudi tri različne značaje) in majhna, nedolžna in prizadevna sirota, ki njihovo življenje postavi na glavo. Na drugi strani pa je stala »čudaška stara teta«, ki je v knjigi omenjena samo s temi tremi besedami. Iz te osnove sta Schesch in Ungerer nato izpeljala nadaljevanje zgodbe in jo obogatila s tipično ungererjevskimi elementi. Zlobni se učijo od dobrih, v zgodbi je veliko slikanja, ustvarjanja, muziciranja in učenja, najdemo tudi številne duhovite in absurdne podrobnosti, slog pripovedovanja pa je lakoničen. Ker je v tem ustvarjalnem procesu ogromno prispeval Ungerer sam, je bil lahko prepričan, da bo film res narejen v njegovem slogu.

Ko o nastanku filma ni bilo več dvoma, je Schesch s producentskima kolegoma Stefanom Arndtom in Davidom Groenewoldom ustanovil produkcijsko hišo Animation X. Njihov cilj je bil ustvarjati zahtevne, kakovostne filme, ki jih bo odlikovala jasna umetniška pisava, in ki bodo zanimivi za mednarodno občinstvo. Pri tem jim za zgled niso služili ameriški, temveč francoski animirani filmi, npr. Prerokba žab in Trojčice iz Bellevilla, ki smo ju videli tudi v Sloveniji. Trije razbojniki so se za prvo produkcijo Animation X zdeli idealni.

Scenarista Bettine von Borries in Achim von Borries sta izdelala predlogo za scenarij, izkušeni ustvarjalec animiranih filmov Hayo Freitag pa se je, v tesnem sodelovanju z Ungererjem, lotil priredbe likov in ozadij iz slikanice za animacijo na velikem platnu. Ko so bile priprave na film končane in ko je bil zbran tudi denar, so producenti Freitaga prosili, naj prevzame še režijo filma.

Glavno vodilo pri ustvarjanju filma je bilo, da se vanj prestavi grafična, narativna, moralno-filozofska in predvsem lakonična zasnova Ungererjeve slikanice, saj iz nje ni smel nastati banalen, plehek otroški film, temveč večplastna, vizualno izstopajoča in odlično povedana filmska zgodba. V skladu s tem vodilom so se ustvarjalci filma odločili za klasično, ročno ustvarjeno 2D animacijo, izdelave filma pa, v nasprotju z običajno prakso, niso prepustili enemu samemu studiu, temveč številnim svobodnim umetnikom iz Hamburga, Berlina in Stuttgarta. Za njihovo umetniško in logistično koordinacijo je skrbel režiser Freitag.

V filmu je zelo pomembna tudi glasba. Ustvarjalci so iskali pravo razbojniško glasbo, nekaj pod geslom Tom Waits za otroke. K projektu so povabili najrazličnejše skupine in umetnike, nazadnje so se odločili za pesem nemške skupine Bananafishbones, ki se odlično ujema z vzdušjem v filmu in kot razbojniška glasbena tema spremlja vse dogajanje v njem. Preostalo glasbo je napisal ameriški skladatelj Kenneth Pattengale, ki je nadaljeval s slogom Toma Waitsa in ga uigral s svojim repertoarjem glasbenih citatov.

Film so začeli razvijati poleti leta 2005, končali pa so ga natanko čez dve leti. Tomi Ungerer je bil nad končnim rezultatom popolnoma navdušen.

portret ustvarjalcev

Avtor literarne predloge Tomi Ungerer, rojen leta 1931 v Strasbourgu, je mednarodno priznan grafik, slikar, risar, pisatelj, predvsem pa ilustrator slikanic za otroke in odrasle. Za svoj izjemno obsežen ustvarjalni opus je prejel številna mednarodna priznanja. Je igriv, duhovit, kritičen in neposreden umetnik, v delih za odrasle pa je tudi satiričen in provokativen. V več kot 80 knjigah za otroke, ki jih je do zdaj ustvaril, se je vedno tankočutno zavzemal za pravice otrok do samostojnosti, radovednosti in samouresničitve. Slikanica Trije razbojniki, ki jo je izdal leta 1961, je bila do danes po vsem svetu prodana že v pol milijona izvodih in velja za pravo otroško klasiko.

Režiser filma Hayo Freitag, rojen leta 1950 v Wilhelmshavnu, je študiral umetnost in filozofijo. Sprva je delal kot pisec in ilustrator slikanic, politično-satiričnih del in pesniških zbirk, nato se je posvetil animiranim in kratkim filmom. Sodeloval je tudi pri reklamah, nadaljevankah in filmih za televizijo in kino, kot režiser pa se je do zdaj podpisal pod tri animirane filme, kratkometražni Das Pflaumenhuhn (1997) ter celovečerna Käpt’n Blaubär – Der Film (1999) in Die drei Räuber (Trije razbojniki, 2007), in zanje prejel lepo število nagrad.

kritike

»Resnično dobre zgodbe so vedno aktualne in nikoli ne izgubijo veljave. In Trije razbojniki so takšna, resnično dobra zgodba, ki je bila poleg tega predelana v čudovit scenarij. Pa ne samo to. Rezultat dolgega dela /…/ je tudi vizualno velik užitek. Na slikah je mogoče odkriti številne norčave podrobnosti, zlasti v gozdu so skrite mnoge drobne posebnosti, ki jih najdemo, če se le natančno razgledamo. /…/ Trije razbojniki ponujajo veliko porcijo otroške predrznosti, pomešane s kančkom anarhije. Film je /…/ poln domišljije in zahteven, predvsem pa je izjemno zabaven. Primeren je sicer zlasti za mlajše otroke, vendar je bilo med filmsko projekcijo tudi pri odraslih gledalcih videti očitno navdušenje. /…/ Nenavadno očarljiv otroški film, ki ga ne smete zamuditi.« Anke Hermann, Cinefacts (www.cinefacts.de)

»Bistveno razliko med Tremi razbojniki in drugimi animiranimi filmi je mogoče prepoznati že zelo hitro, medtem ko druge aktualne produkcije stavijo predvsem na spektakularno 3D animacijo, se film Trije razbojniki nekoliko brzda in skuša ljudi osvojiti s klasično 2D animacijo. Rezultat ni le to, da je film na las podoben svoji /knjižni/ predlogi, temveč ima ogled takšnega filma predvsem tudi prav poseben ›retročar‹.« Michael Föls, Filmering.at (www.filmering.at)

»Najpozneje v prizoru, ko rožnati samorog počasi, nadrealistično drsi čez platno, se gledalec zave kongenialne, rahlo dadaistične čudaškosti tega majhnega, vendar izredno prefinjenega filma. Za malčke bo pomenil zgolj eno od mnogih zabav, za odrasle pa oddih od poplave najrazličnejših računalniško ustvarjenih trodimenzionalnih filmskih junakov.« Sebastian Klausner, DVD-Forum.at (www.dvd-forum.at)

»/…/ Trije razbojniki nikoli ne zapadejo preprostemu didaktičnemu moraliziranju, ki prevladuje v številnih drugih otroških filmih. Dobrega in zla tukaj nikakor ni mogoče nedvoumno določiti. In v lepo kultivirani skepsi do avtoritet, ki skozi film vedno znova prihaja do izraza, se kaže anarhična žilica moralista Ungererja. Trije razbojniki kot kongenialna priredba predloge Tomija Ungererja ponujajo veliko več kot zgolj popolno družinsko razvedrilo. Film Haya Freitaga je poleg vsega nevsiljiv zagovor pravice biti otrok, pri čemer pa ne manjka tudi nespoštljivo-kritičnih podtonov. Vse skupaj oživlja razbojniška glasba skupine Bananafishbones. Naslovna pesem nam zleze v uho in film je pravi mali biser.« Andreas Staben, Filmstarts.de (www.filmstarts.de)

dodatne dejavnosti ob filmu

Pripravili smo 3. knjižico Kinobalon o animiranem filmu, ki jo brezplačno dobite v Kavarni Kinodvora. Ob njej bodo skozi igro in branje otroci spoznali, kako nastaja animirani film.

Dodatna gradiva


Klub Kinobalon

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo v klubu poleg znižane cene vstopnic prinaša tudi številne druge ugodnosti.

Aktualno

Bolečina in slava Dolor y gloria

Pedro Almodóvar

ponedeljek, 16. 09. 2019 / 15:00 / Dvorana

Najnovejši film španskega mojstra Pedra Almodóvarja je duhovita, čutna in ganljiva avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najboljšega igralca na letošnjem Cannesu.

Igor in Rosa Rosa

Katja Colja

ponedeljek, 16. 09. 2019 / 17:15 / Dvorana

Celovečerni prvenec režiserke Katje Colja z Borisom Cavazzo in Lunetto Savino v glavnih vlogah je intimna drama o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo. Je tudi zgodba o mejah in njihovem preseganju: o mejah med državami, ljudmi, generacijami, med dušo in telesom, med razumom in čustvi.

Zadnjič

112 Den skyldige

Gustav Möller

ponedeljek, 16. 09. 2019 / 21:15 / Dvorana

Eden najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta; minimalističen danski krimič, kjer ima policist v napeti tekmi s časom na voljo le eno orodje: telefon.