zgodba
Sramežljiva in občutljiva 16-letna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju, kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru.
iz prve roke
»Navdih za film sem dobila, ko sem prvič slišala peti enega od slovenskih dekliških pevskih zborov. Izrazita moč dekliških glasov, ki so na robu prebujenja svoje ženske moči, me je ganila tako globoko, da sem morala zadrževati svoje emocije, saj bi se drugače sredi koncerta razjokala. Takrat sem začutila, da moram to tematiko in svoj občutek ganjenosti raziskati skozi celovečerno formo. Začela sem z raziskovanjem ženskega glasu, ki je bil skozi zgodovino (pre)pogosto utišan. To me je vodilo do nerodnega odnosa do telesa, do spolnosti ter do občutkov krivde. Ti občutki krivde, povezani z naravnimi nagoni, so namreč nekaj, kar sem tudi sama doživljala med odraščanjem. Čeprav moja družina ni bila strogo verna, so neformalna pravila o tem, kakšna naj bi bila “pridna deklica”, vplivala na mojo vzgojo. Kasneje sem spoznala, da so te ideje, ki so jih vsiljevali mnogim generacijam deklet (vključno z mojo) toge in nerodne – zlasti tiste v zvezi s podobo telesa, sramom in spolnostjo. V filmu Kaj ti je deklica skozi lik občutljivega mladega dekleta, ki je skozi patriarhalne vzorce vzgoje prevzelo splošne konvencije grešnosti, raziskujem predvsem, kako mlad človek pride do lastne moči.«
– Urška Djukić
kritike
»Kaj ti je deklica je sijajno odigran, napisan (Urška Djukić), režiran (Djukić), posnet (Lev Predan Kowarski), zmontiran (Vladimir Gojun), produciran (Jožko Rutar & Miha Černec) in odpet film o prenovljeni deklici, ki ji ni več mogoče dirigirati in ki se zaveda: če ne trpiš, ne deluje! Kako se odloči, ne vemo. A kdo smo mi, da bi morali to vedeti? Ali pa jo spraševati, če pa je povsem jasno, da je vprašanje le, ali bodo slovenski cinefili čedadski most, ki je Monument Valley Deklice, prelevili v svoj ponte dei sospiri. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina