vsebina
Ko devetletna Lučka prispe na počitnice v mestece, kjer je odraščala njena mama, se ji niti ne sanja, kaj vse jo čaka. Mama, arheologinja, s sodelavcem vodi arheološka izkopavanja na gradu, Lučka pa se odpravi na raziskovanje okolice s psom Mandrinom, smešno gosko in Janom, prijaznim dečkom s sosednje kmetije. V gnezdu na grajskem zidu najdejo skrivnostni ključ, v gozdu pa srečajo starca, ki živi kot samotar in mu domačini pravijo čarovnik. Rešijo majhnega jazbeca, ves čas pa jih spremljata tudi sinički – kot bi bili njihovi vodnici … Ko odkrijejo še skrivni prehod pod gradom, na dan začnejo prihajati skrivnosti.
Film je narejen v tehniki kolažne animacije ali izrezanke, kar mu daje posebno estetsko vrednost.
o avtorju
Antoine Lanciaux se je znamenitemu francoskemu studiu Folimage, kjer je nastal film Skrivnost ptic pevk, pridružil leta 1991 kot animator, od takrat pa je sodeloval pri večini serij in filmov, nastalih v studiu. Nato se je učil pri režiserjih, kot sta Michaël Dudok de Wit in Michel Ocelot ter sodeloval pri pisanju scenarijev za filme Yourija Tcherenkova.
o kolažni animaciji
Film je narejen v t. i. kolažni animaciji ali izrezanki. Liki, rekviziti in prizorišča so izdelani iz papirja, kartona ali tekstila. Vsak detajl je ročno izdelan, nato pa koščke zložijo skupaj in jih položijo na ozadje. Tega sestavljajo večplastna stekla, na spodnjih steklih je scenografija, na gornjih pa liki in predmeti. Nato po malem spreminjajo njihov položaj, kar daje vtis premikanja. Vsak droben premik fotografirajo in tako vsakemu prizoru vdahnejo življenje in ritem.
Najstarejši ohranjeni animirani celovečerec, Dogodivščine princa Ahmeda režiserke Lotte Reiniger iz leta 1926, je narejen v tej tehniki. Od takrat se je kolažna animacija ves čas razvijala. Filme lahko z njo ustvarjamo po starem, lahko pa si pomagamo tudi z računalniki.
iz prve roke
»Izrezanka je stara tehnika animacije, ki so jo sčasoma nadomestili računalniški programi z »animiranimi lutkami«. /…/ Režija filma izključno z izrezki se morda zdi omejujoča, a jo sam vidim kot veliko prednost, tako z estetskega kot grafičnega vidika. Tehnika izrezanke usmerja in določa sestavljanje sličic. Vsaka lokacija je predstavljena kot prizor in omogoča gledalcu vizualno udobje. In čeprav je stilizirana, nežna, ritmično umerjena in meditativna, nikakor ne izključuje akcije ali hitre montaže. Že med pisanjem zavzamem ta »frontalni« pristop in naravno spojim svoje like z ozadji.«
»Film se ukvarja z občutljivima tematikama družinske zgodovine in medgeneracijskih odnosov, o čemer subtilno in izvirno spregovori prek zgodbe neke družine in njenih skrivnosti. Pripoved se začne v realističnem tonu, potem pa postopno pridobi pravljični pridih z uporabo simbolov in kodov, ki so takemu slogu lastni. Lov na zaklad in čarobnost, ki jo prispevajo ptici in druge živali, počasi posežejo v resničnost in nežno prepojijo film s fantazijo.«
— Antoine Lanciaux
kritike
»Napeta zgodba, polna nežnosti in skrivnosti, ki bo navdušila najmlajše, s spominom na otroštvo pa ganila tudi odrasle.«
– Les Fiches du cinéma
»Film, ki je hkrati bogat in nežen (…) pravo rokodelsko mojstrstvo (…) eno najlepših presenečenj jeseni.«
– Caroline Besse, Télérama
»Film je narejen z izjemno občutljivostjo in z veliko otroške mehkobe ter je poln tipičnih počitniških dogodivščin na podeželju (gozdne in kmečke živali, traktorji, stari mopedi, pustolovščine). Ob ogledu lahko začutimo duha, značilnega za filme Pet prijateljev in Scooby Doo, nad katerim se je navduševalo že več generacij otrok. Režiser, ki je tudi napisal scenarij s Pierre-Lucom Granjonom, je spredel nežno prejo, ki se dotika družinskih vezi in ran …«
– Fabien Lemercier, Cineuropa