Danes je blagajna odprta od 10:00 do 21:45 (za danes zaprto).

Po isti poti se ne vračaj Po isti poti se ne vračaj

Jože Babič / Jugoslavija / 1965 / 90 min / slovenščina, srbohrvaščina

Kako je Slovenija graditelje Slovenije prelevila v »nevidne« ljudi.

Fotografije

Na koncu filma Na svoji zemlji so se Slovenci in Bosanci navdušeno, evforično, katarzično objemali in poljubljali. Skupaj so osvobodili Slovenijo, skupaj gredo osvobodit še Trst. Potem pa je bilo ljubezni sunkovito konec. Bosanci se v slovenskem filmu spet pojavijo šele po sedemnajstih letih, leta 1965, toda v izrazito podrejenem položaju – v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj so le še sezonski delavci, ki garajo za Slovenijo. Mačor (Davor Antolić) se spominja, kako so v njegovo vas prišli Slovenci, kako so mu ponudili slovenski sen, kako je potem s trebuhom za kruhom odšel v Slovenijo, kako je zidaril, kako je plesal s Slovenko, kako je gradil in moderniziral Slovenijo, kako se je nekajkrat stepel in kako je velikokrat tekel, bežal – pred Slovenci, ki so ga žalili, šikanirali, zmerjali z »bizantincem« in v njem videli le gangsterja, kalilca javnega reda in miru, tujek, parazita. »Drugčiji su oni ljudi.« Ne, Slovenija jim ne plane v objem. O nekdanji evforiji ni več ne duha ne sluha. Slišati je le še nestrpnost, psovke, podcenjevanje, poniževanje in stereotipizacijo.

Film Po isti poti se ne vračaj, sicer inverzija holivudskih filmov (recimo Vidorjeve Ameriške romance), v katerih se revni imigranti s pridnostjo in vztrajnostjo prelevijo v tajkune, mogočne, jeklene industrialce, je bil angažiran, družbeno-kritičen, črnovalovski, toda muslimana, Alijo in Ahmeta, sta igrala Slovenca, Jože Zupan in Miha Baloh, kar je kakopak spominjalo na stare, arhaične, predmoderne filme (recimo na Griffithovo rasistično melodramo Rojstvo naroda), v katerih so črnce igrali belci. Tej stereotipizaciji – temu žaljivemu karikiranju črncev – so rekli »blackface«. Sta bila Zupan in Baloh slovenski »blackface«? V Hitchcockovih Mladih in nedolžnih se na koncu izkaže, da je morilec bobnar, belec s počrnjenim obrazom – »blackface«. Kaj naj si mislimo o »blackfacu«, nam je torej Hitchcock povedal že leta 1937. »Vso kri bi ti spili,« sikne Ahmet, s čimer lepo opiše in napove Slovenijo, ki bo – tem bolj po prihodu kapitalizma – tuje delavce, nove graditelje Slovenije, prelevila v »nevidne« ljudi.

Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: film je bil na sporedu kina na Kolodvorski od 01.06.1966 do 03.06.1966.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dunja in princesa iz Alepa Dounia et la princesse d'Alep

Marya Zarif, André Kadi

petek, 03. 05. 2024 / 10:00 / Dvorana

Osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje. Otroška perspektiva resni temi doda očarljivo mešanico pesmi, dišav in čarobnih moči, hkrati pa vzbuja upanje v moč solidarnosti državljanov sveta.

Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka

Hayao Miyazaki

petek, 03. 05. 2024 / 15:15 / Dvorana

Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.

Pankrt Bastarden

Nikolaj Arcel

petek, 03. 05. 2024 / 17:50 / Dvorana

Mads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine, hkrati pa intimno, brezčasno zgodbo o življenju, ki se zgodi, medtem ko delamo druge načrte.