Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:30 (odprto še 41 minut, tel: 01 239 22 17).

Po isti poti se ne vračaj Po isti poti se ne vračaj

Jože Babič / Jugoslavija / 1965 / 90 min / slovenščina, srbohrvaščina

Kako je Slovenija graditelje Slovenije prelevila v »nevidne« ljudi.

Fotografije

Na koncu filma Na svoji zemlji so se Slovenci in Bosanci navdušeno, evforično, katarzično objemali in poljubljali. Skupaj so osvobodili Slovenijo, skupaj gredo osvobodit še Trst. Potem pa je bilo ljubezni sunkovito konec. Bosanci se v slovenskem filmu spet pojavijo šele po sedemnajstih letih, leta 1965, toda v izrazito podrejenem položaju – v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj so le še sezonski delavci, ki garajo za Slovenijo. Mačor (Davor Antolić) se spominja, kako so v njegovo vas prišli Slovenci, kako so mu ponudili slovenski sen, kako je potem s trebuhom za kruhom odšel v Slovenijo, kako je zidaril, kako je plesal s Slovenko, kako je gradil in moderniziral Slovenijo, kako se je nekajkrat stepel in kako je velikokrat tekel, bežal – pred Slovenci, ki so ga žalili, šikanirali, zmerjali z »bizantincem« in v njem videli le gangsterja, kalilca javnega reda in miru, tujek, parazita. »Drugčiji su oni ljudi.« Ne, Slovenija jim ne plane v objem. O nekdanji evforiji ni več ne duha ne sluha. Slišati je le še nestrpnost, psovke, podcenjevanje, poniževanje in stereotipizacijo.

Film Po isti poti se ne vračaj, sicer inverzija holivudskih filmov (recimo Vidorjeve Ameriške romance), v katerih se revni imigranti s pridnostjo in vztrajnostjo prelevijo v tajkune, mogočne, jeklene industrialce, je bil angažiran, družbeno-kritičen, črnovalovski, toda muslimana, Alijo in Ahmeta, sta igrala Slovenca, Jože Zupan in Miha Baloh, kar je kakopak spominjalo na stare, arhaične, predmoderne filme (recimo na Griffithovo rasistično melodramo Rojstvo naroda), v katerih so črnce igrali belci. Tej stereotipizaciji – temu žaljivemu karikiranju črncev – so rekli »blackface«. Sta bila Zupan in Baloh slovenski »blackface«? V Hitchcockovih Mladih in nedolžnih se na koncu izkaže, da je morilec bobnar, belec s počrnjenim obrazom – »blackface«. Kaj naj si mislimo o »blackfacu«, nam je torej Hitchcock povedal že leta 1937. »Vso kri bi ti spili,« sikne Ahmet, s čimer lepo opiše in napove Slovenijo, ki bo – tem bolj po prihodu kapitalizma – tuje delavce, nove graditelje Slovenije, prelevila v »nevidne« ljudi.

Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: film je bil na sporedu kina na Kolodvorski od 01.06.1966 do 03.06.1966.

ponedeljek, 06. 05. 2024

Maraton Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.

V četrtek, 2. maja, so se na Kinodvorovo platno vrnili slovenski filmi – tokrat tisti, ki jih vse preredko vidimo. Po izboru kuratorja programa, Marcela Štefančiča, jr., smo si ogledali filme Ko zorijo jagode (in se posladkali s prvimi letošnjimi jagodami), Trst, Minuta za umor, Po isti poti se ne vračaj ter Ovni in mamuti. Vse projekcije so potekale s 35mm filmskega traku.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Novo na sporedu

Drama The Drama

Kristoffer Borgli

sobota, 11. 04. 2026 / 20:30 / Dvorana

Film Kristofferja Borglija (Dream Scenario) z Robertom Pattinsonom in Zendayo v glavnih vlogah.

Kraljica Queen

Vikas Bahl

nedelja, 12. 04. 2026 / 11:00 / Dvorana

Grenko-sladka komedija o samoodkrivanju je v Indiji takoj po premieri osvojila vrh lestvic gledanosti in danes velja za prelomen indijski feministični film. Britanski filmski inštitut jo je uvrstil med deset največjih bollywoodskih filmov 21. stoletja.

Mary Anning, raziskovalka fosilov Mary Anning, chasseuse de fossils

Marcel Barelli

nedelja, 12. 04. 2026 / 11:30 / Mala dvorana

Animirani film prikazuje paleontologinjo Mary Anning pri dvanajstih letih. Vedoželjna, pogumna in neugnana deklica krši pravila in norme svojega časa že v mladosti, pozneje pa postane ena prvih znanstvenic. Njena zgodba nas opogumlja, da sledimo sebi in svojim zanimanjem.