Kino je zaradi prenove do vključno 2. avgusta zaprt.

Naše matere Nuestras madres

César Díaz / Belgija, Francija / 2019 / 78 min / španščina

Gvatemala leta 2018. Oči vse države so uprte v sodni proces proti vojakom, ki so zanetili državljansko vojno. Vrstijo se pričevanja žrtev. Mladi forenzični antropolog Ernesto identificira pogrešane. Nekoč se mu med poslušanjem neke starke zazdi, da je našel sled za svojim očetom, pripadnikom gverilcev, ki je izginil med vojno ...

igrajo Armando Espitia, Emma Dib, Aurelia Caal, Julio Serrano Echeverría, Victor Moreira, distribucija Demiurg

 

festivali, nagrade Cannes 2019 – Teden kritike (zlata kamera)

IMDb

Fotografije

Film, ki smo ga lahko videli v Liffovi sekciji Perspektive, je prejel nagrado za najboljši prvenec v sklopu Teden kritike festivala v Cannesu ter bil izbran kot belgijski kandidat za oskarja.

iz prve roke
»V vasi Uspantán, ki je bila med vojaško diktaturo prizorišče velikega pokola, sem se pripravljal na snemanje dokumentarca. Tja sem prišel zabeležit pričevanja družine, ki je preživela to tragedijo. Po ustnem izročilu gvatemalskih Indijancev morajo biti stvari izrečene, preden lahko obstajajo. Ko v vas pride tujec, mu vaščani pripovedujejo o tamkajšnjih dogodkih, da preteklost ne bi bila pozabljena. Prišlek tako vstopi v intimnost zgodbe, ki je včasih izjemno nasilna. Pričevanja vaščanov so me močno pretresla in v meni vzbudila željo, da o njih posnamem film; da o gvatemalski zgodovini spregovorim z velikim Z. Bolj oseben motiv za snemanje filma pa je bilo dolgoletno prepričanje, da je bil moj oče eden od ‘izginulih’ – gverilec v času najhujše diktature med letoma 1978 in 1984. Ko sem nekega večera poslušal njegove prijatelje, sem ugotovil, da se tisto, kar mi je o očetu pripovedovala mama, pogosto ni ujemalo z njihovimi spomini. Mislil sem, da mi je mama lagala, in si sam zase izmislil številne zgodbe: da je bila aretirana, posiljena, predstavljal sem si trpljenje, ki ga je morda prestajala. Nazadnje sem se z njo soočil in izkazalo se je, da sem bil sad veliko običajnejše zgodbe, manj nasilne, a vseeno boleče; zgodbe, ki me je očitno globoko zaznamovala. S filmom Naše matere sem tako hotel raziskati osebno in čustveno pot lika, s katerim sem se lahko poistovetil. /…/ Ko mrtvim vrnemo identiteto, omogočimo družinam, da začnejo s procesom žalovanja; da se pomaknejo naprej. Sporočamo tudi, da niso umrli zaman – celo štirideset let pozneje. To je še posebej pomembno, ker ljudje z gvatemalskim genocidom sploh niso seznanjeni, medtem ko poznajo diktature v Čilu, Argentini … Dvesto tisoč ljudi je izgubilo življenje, petinštirideset tisoč je pogrešanih, svet pa o tem ne ve nič. Zakaj? Zato, ker gre za Indijance. Žrtvam smo morali vrniti človeški obraz. Kaj naredimo s svojimi mrtvimi, ko prenehamo z medsebojnim pobijanjem? Kako si zacelimo rane? S spominjanjem. Da bi ozdravili državo, moramo začeti pri posamezniku.«
– César Díaz

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Še vedno sem tu Ainda Estou Aqui

Walter Salles

četrtek, 31. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

1971. Rio je v primežu vojaške diktature, a velika hiša družine Paiva v bližini plaže prekipeva od smeha, glasbe in živahnih razprav. Vse pa se spremeni, ko na vrata potrkajo uslužbenci režima in očeta Rubensa odpeljejo neznano kam. Eunice, zdaj sama s petimi otroki, se poda na dolgo pot iskanja resnice … Film je po avtobiografiji Rubensovega sina posnel Walter Salles (Motoristov dnevnik).

Nosferatu Nosferatu

Robert Eggers

petek, 01. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Film pod zvezdami / Razprodano

Popolna zveza Materialists

Celine Song

sobota, 02. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Mlada in ambiciozna ženitna posrednica se znajde razpeta med popolnim moškim in svojim nepopolnim bivšim … Kot bi od režiserke Preteklih življenj lahko pričakovali, Popolna zveza ni običajna romantična komedija, temveč pronicljiv in odkrit razmislek o sodobnem trgu ljubezenskih zmenkov in protislovjih, na katera naletimo pri iskanju življenjskega partnerja. Film je navdihnila režiserkina lastna izkušnja ženitne posrednice na Manhattnu.