Mafrouza je napol podrto barakarsko naselje v Aleksandriji, ki so ga poselili najrevnejši prebivalci egiptovskega obmorskega mesta. Nekdanja antična nekropola, zgrajena v četrtem stoletju našega štetja, je bilo vse do leta 2007 zatočišče deprivilegiranih ljudi, ki so se redko sploh zavedali zgodovinskega pomena mesta, ki ga poseljujejo. Kljub slabim življenjskim razmeram – stanovalci imajo elektriko, ne pa tudi tekoče vode in kanalizacije – pa ljudje živijo z nasmeškom na obrazih. To niso ljudje, ki jih je družba izključila, saj so tesno povezani, solidarni in ponosni na arabsko kulturo, ki jo največkrat izražajo s pesmijo.
»Srečanje z ljudmi iz Mafrouze je silovita izkušnja. Redko spoznaš ljudi, ki bi se tako upirali strahu in žalosti. Na prizorišču, ki pooseblja nesrečo, najdejo moč za smeh in čas za resnično posvečanje drugim. Kot bi se Beckettova lika odločila, da se bo zadrego najbolje odpravilo s smehom. Zdi se, da jih poganja neverjetna življenjska sla, kot nekakšna nora zmožnost sreče. Videti to je tolažilno, in zaradi tega sem se odločila posneti ta film.« (Emmanuelle Demoris)
Emmanuelle Demoris – filmografija
Mafrouza – Oh la nuit! (2010); Mafrouza/Coeur (2010); Que faire? (2010); La Main du Papillon (2011); Paraboles (2011)