Danes je blagajna odprta od 14:30 do 20:30 (odpre se čez 09:22).

Križ-kraž Criss Cross

Robert Siodmak / ZDA / 1949 / 88 min / angleščina

»Križ-kraž se začne s slovito dolgo, inovativno, nočno, monumentalno helikoptersko-avtomobilsko vožnjo kamere, mi pa dobro vemo, da se dolge uvodne vožnje kamere v filmih noir – v Wylerjevem Pismu, Marinovem Nokturnu in Wellesovem Dotiku zla – vedno končajo s katastrofo.«

režija Robert Siodmak, scenarij Daniel Fuchs, fotografija Frank F. Planer, montaža Ted J. Kent, produkcija Michel Kraike, igrajo Burt Lancaster, Yvonne De Carlo, Dan Duryea, Stephen McNally, distribucija Park Circus

IMDb

Fotografije

Steve Thompson (Burt Lancaster) se v Siodmakovem Križ-kražu vrne domov – na losangeleški Bunker Hill, ki je bil dom filma noir. Tu – v tem »starem mestu, izgubljenem mestu, oguljenem mestu, sleparskem mestu«, kjer na verandah posedajo »starci z obrazi, ki izgledajo kot izgubljene bitke«, kot pravi Raymond Chandler v Visokem oknu – so se namreč dogajali številni filmi noir, recimo Visoko okno, Noč ima tisoč oči, Strah, Rop brez plena, Asfaltna džungla in Aldrichev Poljub smrti. Thompson, ki se preživlja kot stražar armiranega vozila, s katerim prevažajo denar, se Bunker Hilla, ki je zmontiran kot film, patološko oklepa. Kot skrivnosti. Kot nezavednega zgodovine Los Angelesa. Kot fatalne Anne. Ko jo nenadoma spet zagleda, je hipnotiziran. Spet ga je premamila, pa četudi ga je enkrat že prevarala. Ja, dobro jo pozna – z njo je bil poročen.

Po ločitvi je odšel iz Los Angelesa – v Chicago, pa na oklahomska naftna polja. Hotel si jo je izbiti iz glave. Pa si je ne more. Po vrnitvi domov si je ni ravno želel videti, pravi, toda ko jo zagleda, gre še enkrat za njo: v chiaroscuro težave, sodelovanje pri ropu, moraste prevare, katastrofo, avtodestruktivni jazz, mazohizem. Ne more se ji upreti. »Bilo je v kartah in tega nisem mogel preprečiti.«

Ko jo zagleda na plesišču nočnega kluba Rondo, je uročen. Hoče bis, čeprav ga mama posvari, da je Anna »v nekaterih ozirih pametnejša od Einsteina«. Igra jo Yvonne DeCarlo, nekdanja miss Venice Beach (iz kanadskega Vancouvra), ki je veljala za »najlepše dekle na svetu«. Problem je le v tem, da je Anna zdaj poročena s Slimom Dundeejem (Dan Duryea), perfidnim, posesivnim gangsterjem, lastnikom vedno polnega nočnega kluba. A to niti ni tako velik problem – Anna in Steve sta hitro spet skupaj. Skrivaj. Pa ugotovi, da mu je zamolčala, da se je z Dundeejem poročila. Nič hudega – ko jo zagleda v belem, ga dobi nazaj. Bolj ko je deviška, bolj ga razvnema. In že mu igra na pianino. Sirena. Strupena, a mučena – Slim ji na hrbtu ugaša cigarete ali nekaj takega. Ne pusti je stran. »Ko bi ti videl, s kakšnimi ljudmi je obdan!« Zbeživa, predlaga Steve. »Ne, našel naju bo.«

In res ju najde. No, zasači ju pri Stevu doma, toda ko ju zasači, si Steve – toliko star, da je že dvakrat volil – na hitro izmisli razlog, zakaj sta bila skupaj: debatirala sta o možnem ropu armiranega vozila, ki ga varuje Steve. Načrta za rop si verjetno ne izmisli tam, v tistem trenutku, ampak je o tem razmišljal že kar nekaj časa, vse je tudi domislil – čakal je le nekoga, ki se mu bodo ob tem zasvetile oči. In Slimu se zasvetijo oči.

Idejo vzame resno, še bolj resno pa jo vzame Anna, ki ga prepriča, da bi po uspešnem ropu lahko zbežala, tako da bi bila potem končno za vedno skupaj, »samo ti in jaz, ti in jaz, tako kot bi moralo biti že od začetka, od začetka, od prvega dne«. Ona se je pripravljena zanj preleviti v seks, on pa se je v sprevrženi logiki filma noir zanjo pripravljen preleviti v kapital. Toda denar ljudi deli, ne pa združuje. Denar pomeni ločitev. Revolucija ne uspe. Križ-kraž je film o premoči kapitalizma. Zato je rop spodletel, še preden je kdo pomislil nanj. V resnici je spodletel, ko je Steve zagledal Anno.

Križ-kraž se začne s slovito dolgo, inovativno, nočno, monumentalno helikoptersko-avtomobilsko vožnjo kamere, mi pa dobro vemo, da se dolge uvodne vožnje kamere v filmih noir – v Wylerjevem Pismu, Marinovem Nokturnu in Wellesovem Dotiku zla – vedno končajo s katastrofo.
– Marcel Štefančič, jr.

Nov zvezek, posvečen filmu noir!

Čas je za nov začetek. Za nov trenčkot. Čas je, da opustiš verižno kajenje nefiltriranih cigaret in da spoznaš svojo femme fatale. Čas je za nov zvezek iz kolekcije zvezkov Zapisan filmu, ki je posvečen filmu noir.

Marcel Štefančič, jr. o klasičnem obdobju filma noir

V času predvajanja filmov noir v Kinodvoru, lahko v Knjigarnici knjigo Če umrem, preden se zbudim o filmu noir iz štiridesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja – kupite po akcijski ceni 29,90 EUR, redna cena je 36,90 EUR. Akcija traja od 23. novembra 2021 do 26. januarja 2022.

od 26. oktobra 2021 do 6. februarja 2022

Film noir v Kinodvoru

Razstava ob ciklu petih filmov noir v Kinodvoru.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Robotove sanje Robot Dreams

Pablo Berger

sobota, 27. 04. 2024 / 15:30 / Dvorana

Animirani film, ki brez besed naslika barvito in toplo pripoved o pomenu prijateljstva in njegovi krhkosti. Film je hkrati tudi ljubezensko pismo New Yorku. Nominiranec za oskarja in prejemnik številnih najpomembnejših nagrad za najboljši animirani film leta.

Dunja in princesa iz Alepa Dounia et la princesse d'Alep

Marya Zarif, André Kadi

sobota, 27. 04. 2024 / 17:00 / Mala dvorana

Osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje. Otroška perspektiva resni temi doda očarljivo mešanico pesmi, dišav in čarobnih moči, hkrati pa vzbuja upanje v moč solidarnosti državljanov sveta.

Radikal Radical

Christopher Zalla

sobota, 27. 04. 2024 / 17:50 / Dvorana

»Na svetu je toliko ljudi, ki nikoli ne dobijo priložnosti. To je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko jo dobijo.« Film, posnet po resnični zgodbi o nekonvencionalnem mehiškem učitelju, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.