Danes je blagajna odprta od 17:15 do 20:30 (odpre se čez 05:29).

Globoka hrepenenja bogov Kamigami no fukaki yokubo

Shohei Imamura / Japonska / 1968 / 175 min / japonščina

Nedotaknjeni tropski otok še vedno obvladujejo starodavni plemenski običaji in poganski rituali čaščenja. Nekega dne tja prispe Kariya, inženir iz Tokia, da bi izvrtal vodnjak za tovarno sladkorja. Med delom spozna Futorijeve, ekscentrično družino, ki se je večina domačinov izogiba. Zapeljuje ga mlajša hči Uma, lokalna šamanka, ki je v incestnem razmerju z bratom Nekichijem. Slednji priklenjen na skalo koplje sveto jamo, da bi pomiril bogove …

4k DCP, digitalno restavrirana različica, igrajo Rentaro Mikuni, Choichiro Kawarasaki, Hideko Okiyama

IMDb

Fotografije

zgodba
»Epska pripoved o spopadu med animističnimi tradicijami odročnega južnega otoka in materializmom tokijskega inženirja, ki ga pride razvijat.«
– Alexander Jacoby

kritike
»Če je mitologija misterij, je to delo nekakšna enigma. Film, ki misterij predstavi na tako učinkovit način in nas odpelje na popotovanje, da bi odkril njegov pomen, lahko v tem smislu resnično štejemo za umetniško delo.«
– Tadao Sato, Kinema Junpo, 1969

»[Globoka hrepenenja bogov so] na trenutke nelagodna, a ves čas navdušujoča mešanica dokumentarnega filma, epa, melodrame in filozofske disertacije.«
– Donald Richie

»Pogosto je bilo zapisano, da delo Shoheija Imamure poganjata in definirata antropološki pristop in senzibilnost. /…/ Njegova epska mojstrovina Globoka hrepenenja bogov /…/ je film, ki izhaja iz grandioznega naslova, da bi pod površjem uglajene družbe razkril goreča verska prepričanja ter animalistično, iracionalno vedenje in vzgibe /…/. Film, posnet na otoku Ishigaki /…/, je tipičen Imamura, saj se ukvarja s spopadom med modernostjo in zastarelostjo, med očitno skrajnimi prepričanji kvaziincestne družine otočanov ter silami napredka, ki želijo na otoku zgraditi letališče in ga povezati s celino. /…/ [Globoka hrepenenja bogov] pokažejo najbolj neukročene in neukrotljive plati tega vitalnega režiserja na višku moči.«
– Adam Bingham, Senses of Cinema

»Epski potop Shoheija Imamure v temelje ‘japonskosti’. /…/ Kako opisati pričujoči film? Predstavljajte si Moža iz protja (The Wicker Man) v interpretaciji Herzoga in Jodorowskega, ki se dogaja na Okinavi, pripoveduje pa o vraževernih prebivalcih oddaljenega otoka in njihovih odzivih na ‘civilizatorsko’ misijo kapitalističnih interesov s celine. /…/ Tanka meja med človekom in živaljo je skozi vso Imamurovo kariero ostala ključni del njegovega pogleda na svet /…/, toda človekov negotovi položaj v naravnem redu stvari je bil le redko prikazan na tako briljanten način. /…/ Namesto da bi vsiljeval svoj pogled skozi zaplet in fotografijo, Imamura prikazuje svet takšen, kot je, v vsem njegovem kaotičnem sijaju; iracionalen, a spontan in poln življenjske energije. Film Globoka hrepenenja bogov je morda vrhunec režiserjeve vizije in eno najzanimivejših del svoje dobe v svetovnem merilu.«
– Jasper Sharp, Midnight Eye

»Kako je mogoče, da smo imeli ta neverjetni Imamurov film, zares ključno delo, tako malokrat priložnost videti? /…/ Filmska pripoved vključuje skoraj tri ure značilno imamurovske norosti, ironije, modrosti in ostrih antropoloških opažanj. Zamislite si križanca med God’s Little Acre, Lokalnim junakom (Local Hero) ter uvodnim spopadom škorpijonov v Zlati dobi (L’Âge d’or), nato pa vse skupaj filtrirajte skozi Imamurovo posebno estetiko oz. zavest, v kateri tragedija vedno hodi z roko v roki s farso, večno zbegani cinizem pa se nikoli ne znajde v protislovju s prekipevajočim občutkom čudenja nad naravnim in nenaravnim svetom. Pripoved je hkrati epska in intimna. To je zgodba o spoštovani, strah vzbujajoči, a hkrati prezirani stari družini otoških ekscentrikov ter njenih stikih z naivnim inženirjem iz Tokia, ki je v skladu s korporativnimi interesi zadolžen za gradnjo novega otoškega vodnjaka. Smešni, vizualno osupljivi, blazni in blaznost vzbujajoči film je ob prihodu v japonske kinematografe leta 1968 spektakularno pogorel, nato pa postal eden najbolj legendarnih in hkrati najmanjkrat prikazanih filmov v Imamurovem opusu.«
– Glenn Kenny, Notebook

Balada o Narayami - prva od štirih japonskih klasik v Kinodvoru

Z Balado o Narayami Shoheia Imamure smo na dan pričetka filmskega festivala v Cannesu, kjer je film pred 40 leti prejel zlato palmo, pričeli cikel štirih japonskih klasik – poleg dveh Imamurinih filmov še dveh filmov Yasujira Ozuja – ki bodo na ogled do konca poletja.

Dvakrat Imamura, dvakrat Ozu

Od maja do septembra si boste lahko v Kinodvoru ogledali štiri japonske klasike. V maju bosta na sporedu Balada o Narayami in Globoka hrepenenja bogov, dvema filmoma Shoheia Imamure pa bosta konec poletja sledila še dva filma Yasujira Ozuja – Okus riža z zelenim čajem in Potovanje v Tokio. Projekt sta podprla Japonska fundacija iz Tokia (The Japan Foundation) in Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani. Projekcije smo pripravili v okviru praznovanj stoletnice kina na Kolodvorski, dvajsete obletnice art kina in petnajste obletnice mestnega kina.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Tiho dekle An Cailín Ciúin

Colm Bairéad

četrtek, 01. 06. 2023 / 18:15 / Dvorana

Tiho presunljiva, rahločutna pripoved o odraščanju, ki skozi oči mlade protagonistke raziskuje vprašanja družine, osamljenosti in žalovanja. Film, posnet v redko slišanem irskem jeziku, je navdušil tako gledalce kot kritike ter prejel številna priznanja, vključno z veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu in nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.

Izginjanje Verschwinden/Izginjanje

Andrina Mračnikar

četrtek, 01. 06. 2023 / 19:15 / Mala dvorana

Filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar se poda v svojo južnokoroško domovino, da bi raziskala, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Dokumentarec, ki spretno prepleta osebno in politično, je prejel nagrado občinstva na graškem festivalu Diagonale.

Zadnjič

Mona Lisa in krvava luna Mona Lisa and the Blood Moon

Ana Lily Amirpour

četrtek, 01. 06. 2023 / 20:30 / Dvorana

Film ameriške režiserke iranskih korenin Ane Lily Amirpour (Ponoči hodi sama) je zgodba o outsiderki, ki v kaosu sodobnega sveta išče svoj prostor pod (polno) luno. Mona Lisa in krvava luna je z neonom in estetiko B-filma prežeta pravljica za odrasle, prisrčna sci-fi komedija in bizaren fantazijski triler.