Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odpre se čez 10:26).
Od 28. marca 2015 v Kinobalonu.

Deček in svet O Menino e o Mundo

Alê Abreu / Brazilija / 2013 / 80 min / brez dialogov / 7+

Igriv in likovno domišljeni animirani film o dečkovem pogledu na moderni svet.

režija Alê Abreu, scenarij Alê Abreu, animacija Alê Abreu, Bruno Coltro Ferrari idr., glasba Ruben Feffer, Gustavo Kurlat, montaža Alê Abreu, producent Fernanda Carvalho, Tita Tessler, distribucija Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

festivali, nagrade Mednarodni festival animiranega filma Ottawa (posebna nagrada žirije), Annecy 2014 (najboljši celovečerec, nagrada občinstva), Monstra Lizbona (najboljši celovečerec, nagrada občinstva). Film je do danes prejel 30 nagrad.

IMDb Uradna stran

zgodba
Deček brezskrbno odrašča na idiličnem brazilskem podeželju, kjer se je čas ustavil. Pravo nasprotje je mesto, kaotični metropolis, v katerega se mora s trebuhom za kruhom odpraviti njegov oče, za njim pa tudi deček. V mestu opazuje družbeni ustroj sveta, ki ga zaznamujejo mediji, oglaševanje, kontejnerji oblačil, mehanične živali in množica odpadkov. Življenje teče povsem drugače kot v belem, podeželskem svetu, čigar idilo poudarjajo žive barve na belem ozadju in zvok flavte.

Film je poklon naravi in kritika sodobne družbe, prikazan s perspektive dečka, ki v svetu išče svoje mesto. Domišljijska podoba modernega sveta bo prevzela mlado in odraslo občinstvo.

iz prve roke
»Včasih imam občutek, da filmi najdejo nas in ne obratno. Deček se je znašel v mojem zvezku, ko sem delal neki drug projekt, Canto Latino. Risba je izstopala po svoji izjemni enostavnosti in zdelo se mi je, kot da mi maha. Bolj kot sam narisani lik me je prevzela želja po razvijanju nečesa tako enostavno oblikovanega. Tako je deček dobil svoj že dodelan kontekst, ozadje. Svoj vrt. Vse, kar je še manjkalo, je bila njegova zgodba znotraj tega univerzuma. Tako sem začel pisati scenarij.«
– Alê Abreu, režiser in scenarist

o avtorju
Alê Abreu (1971) prihaja iz Sao Paula v Braziliji. Od otroštva očaran z risbo se je pri trinajstih srečal še z animacijo. Ko je spoznal francoskega mojstra animiranega filma, Reneeja Lalouxa (La Planète Sauvage in Masters of Time), ki mu je pokazal drugačno naravo animacije, ni bilo več dvoma, da bo ta zaznamovala njegovo življenje. Začel je s kratkimi filmi v 90-ih letih, nato pa leta 2008 posnel tudi znanstvenofantastični film Garoto Cósmico. Sledil je mednarodno priznani in nagrajeni kratki film Passo, v katerem je eksperimentiral v več tehnikah. Nato se je lotil dela na animiranem dokumentarcu Canto Latino o latinskoameriških protestnih pesmih, v teh zapiskih pa se je znašel deček in sprožil željo po novem filmu Deček in svet.

kritike
“Film spregovori z močjo podob, saj običajnega jezika v njem ni slišati, a je tisto, kar vidi gledalec, tako močno, da bi bile besede pravzaprav odveč.”
– Maja Pertič Gombač, Primorske novice

“Ameriške animacije – Disneyjeve, DreamWorksove ipd. – nas vedno prepričujejo, da mi morali stremeti k boljšemu, lepšemu, naravnejšemu, ekološko neoporečnemo svetu, toda nikoli ne povedo, zakaj. Brazilska animacija Deček in svet – ročno izdelana, briljantno intenzivna, kalejdoskopsko pastelna, eksperimentalno igriva slikanica – nam razkrije ta zamolčani, utajeni razlog.”
– Marcel Štefančič jr., Mladina

»Poln prelepih, še nikoli videnih podob.«
– utemeljitev žirije na festivalu Ottawa 2013

»Vsebuje igrivo, otroško in smešno, ki bo nagovorilo otroke. Obenem pa je to političen film, ki nas popelje čez vrsto stopenj kapitalizma, ki smo jim bili priča v zadnjem stoletju. /…/ S filmom Deček in svet je Abreu izdelal mali čudež, nujno potreben antikapitalistični manifest, ki si zasluži, da ga vidijo tudi otroci in odrasli prihodnjih generacij.«
– Alysson Oliveira, Cineweb

»Deček in svet je domišljijsko generirana podoba modernega sveta – skozi oči otroka.«
Cinemablographer.com

»O Menino e o Mundo, takšen je izvirni naslov, je osamljen primerek v sodobni kinematografiji, predvsem pa estetska in tehnična mojstrovina prekipevajoče zadržanosti, ki z majhnimi sredstvi doseže veliko, osupljivo polnost. /…/ Film se tudi neposredno navezuje na umetnost kolaža klasične moderne, četudi se njegove barve in glasba napajajo globoko pri brazilski kulturi. Nobena od estetskih odločitev filma ni naključna, slog vselej in dosledno služi temu, da podpira fantovo gledišče in pripoveduje njegovo zgodbo: čim polnejši je svet, tem bolj pisane, kontrastne, živahne so podobe, pa tudi zvoki – in vendar ostaja Deček in svet ves čas na višini otroka, ki cele dele svoje zaznave občasno tudi izključi. /…/ Deček in svet kontrastira našo okrutnost z lepoto sveta in s srečo, da smemo biti med ljubljenimi ljudmi – to je osupljivo lepó, globoko žalostno, obenem pa čista sreča.«
– Rochus Wolff, kino-zeit.de


Dodatna gradiva

nedelja, 08. 07. 2018

Kinobalonove počitniške projekcije

Vabljeni na dopoldanske počitniške projekcije (ob 10. uri). Cel mesec avgust!

Klub Kinobalon

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo v klubu poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.