Film je bil restavriran leta 2013 v okviru iniciative World Cinema Project organizacije The Film Foundation ter v sodelovanju z ustanovama Institut National de l’Audiovisuel in Sembène Estate. Restavracija je potekala v laboratorijih Éclair in Cineteca di Bologna/L’Immagine Ritrovata. Finančna sredstva je zagotovil Doha Film Institute.
zgodba
Borom Sarret je izpeljava iz bonhomme charet, kar pomeni lastnika voza, nekakšnega taksista. Sledimo spremenljivi sreči možakarja, ki skuša s svojim delom prehraniti družino. Srečanja med njim in njegovimi strankami razkrivajo razmere v senegalski družbi …
V izjemnem prvencu Ousmana Sembèna – enem prvih podsaharskih filmov, ki jih je posnel temnopolt Afričan – so že razvidne značilne poteze in tematike avtorjevega filmskega opusa. Posameznik, ne ravno junak, se spopada z novim sistemom: birokratsko zadrtostjo, novo buržoazijo in lažno religioznostjo. Z nemočjo človeka, ki skuša preživeti, s snemanjem na lokaciji in ob prevladi naturščikov film spominja na italijanski neorealizem. Borom Sarret je tudi režiserjev jasni odgovor tistim, ki menijo, da je neodvisnost rešila vse težave afriškega ljudstva.
iz prve roke
»Zanima me opozarjanje na probleme mojih soljudi. Film imam za sredstvo politične akcije, toda nočem snemati propagandnih filmov. Revolucionarni filmi so nekaj drugega. Niti nisem tako naiven, da bi mislil, da je z enim samim filmom mogoče spremeniti senegalsko družbo. Menim pa, da bi lahko v primeru, ko bi vsa skupina delala filme s podobno usmeritvijo, vsaj majčkeno spremenili razmere in zavest ljudi.«
– Ousmane Sembène