Danes je blagajna odprta od 09:00 do 21:00 (za danes zaprto).

Bonnie in Clyde Bonnie and Clyde

Arthur Penn / ZDA / 1967 / 111 min / angleščina

Zgodba o zdolgočaseni natakarici Bonnie Parker in nekdanjem kaznjencu Clydu Barrowu, ki sta na začetku tridesetih, v času velike gospodarske krize, ropala podeželske banke na ameriškem jugozahodu.

režija Arthur Penn, igrajo Warren Beatty, Faye Dunaway, Michael J. Pollard, Gene Hackman, Estelle Parsons, Denver Pyle, distribucija Park Circus

IMDb

Fotografije

Film Bonnie in Clyde, ki ga je leta 1967 posnel Arthur Penn, je zgodba o zdolgočaseni natakarici Bonnie Parker (Faye Dunaway) in nekdanjem kaznjencu Clydu Barrowu (Warren Beatty), sodobnikoma Johna Dillingerja, Babyface Nelsona, Machine Gun Kellyja in mame Barker, ki sta na začetku tridesetih, v času velike gospodarske krize, ropala podeželske banke na ameriškem jugozahodu in potem, 23. maja 1934 pri louisianski Arcadii, padla pod streli teksaškega rendžerja Franka Hamerja (Denver Pyle).

Film je v kinodvorane prišel v času »Poletja ljubezni«, »Pohoda v Washington«, »levitacije« Pentagona, masovnega sežiganja nabornih kartonov, apokaliptičnih rasnih nemirov v Chicagu, Newarku, Detroitu, Bostonu, Tampi, Daytonu, Atlanti, Buffalu in Cincinnatiju, radikalizacije in militarizacije »gverilskega teatra«, prvih velikih glorifikacij nonkonformizma in disidentstva, prvih velikih orgij destrukcije in Reaganovega svarila, da je »džungla vsak dan malce bližje«. Propagirali so ga s sloganom: »Mlada sta, zaljubljena in ubijata ljudi!« Revija Time je malo prej za osebnost leta razglasila »generacijo, mlajšo od 25 let«.

Film Bonnie in Clyde velja za mejnik, za filmskega utemeljitelja nove kontrakulturne senzibilnosti, za uradni začetek ameriškega novega vala, novega Hollywooda, toda leta 1967 so ga ameriški filmski kritiki najprej linčali. Očitali so mu, da ponareja fakte in zgodovino, da dementno in degenerirano glorificira kriminalca, ki sta pobila 18 ljudi, da nasilje prikazuje kot nekaj senzualnega, erotičnega, ter da meša nasilje in komedijo – da torej nasilje prikazuje kot nekaj zabavnega, komičnega in burlesknega.

Da se začne lahkotno in farsično, kot komedija, in da potem žanr nekje vmes dobesedno zamenja in se prelevi v nekaj divjega, brutalnega, sadističnega, se je zdelo nezaslišano. Zaradi lahkotnega, burlesknega tona je bilo vse to nasilje potem še toliko bolj šokantno, srhljivo, moteče.

Bonnie in Clyde se upirata sistemu, brezosebnemu establišmentu, Wall Streetu, kapitalizmu, policiji, represiji, skorumpiranemu redu, zakonu, avtoriteti, morečemu dolgčasu, konformizmu in generaciji, ki je na napačni strani generacijskega prepada, ter ekonomski revščini, ki povzroča emocionalno revščino in osamljenost. »Midva ropava banke!« In njuni bančni ropi so ojdipski happening. Ropata pač banke, ki ropajo ljudi. In nobenega dvoma ni, da se zločin izplača – bolj kot katerakoli služba, ki bi jo lahko tedaj dobila.

Toda kazen za svobodo je huda, ekscesna, apokaliptična, saj Bonnie in Clyda na koncu pokončajo v slogu Johna F. Kennedyja – iz grma, iz zasede, iznenada, sunkovito in bliskovito, atentatorsko, z ekscesno in nesorazmerno uporabo ognjene sile. Clydova glava trzne – podobno kot je trznila Kennedyjeva. In seveda, od Clydove glave odleti košček lobanje – podobno kot je košček lobanje odletel od Kennedyjeve glave. Ameriški mediji so te posnetke stalno reprizirali – in nacija je to hotela gledati. Tega ultimativnega »money shota« se ni nikoli naveličala.

Finalno rešetanje Bonnie in Clyda, njun ekstatični, orgazmični, slow-motion »balet smrti«, je Penn posnel s štirimi različno hitrimi kamerami (24, 48, 72, 96 sličic na sekundo), da bi ujel »tisti trenutek v smrti, ko telo ne funkcionira več, ko postane objekt in ko pridobi neke vrste grdo lepoto«. Ker je publika vedela, kaj na koncu čaka Bonnie in Clyda, ji Penn ni dal replike, ampak nihilistično, klinično, anatomsko, groteskno abstrakcijo tega, kar je pričakovala. Ko je Penn film o šestdesetih postavil v trideseta, je hotel reči: v Ameriki se stalno ponavlja ista preteklost! To je bil čas, ko je bil inovativen celo fatalizem. In ko so filmi svoje junake ubijali z diabolično preciznostjo. Vsem je bilo pač jasno, da je nasilje tako ameriško kot ameriška pita. Ali kot je rekel Penn: »Problem nasilja v večini filmov je v tem, da niso dovolj nasilni.«
– Marcel Štefančič, jr.

Iz zgodovine kinematografa na Kolodvorski
Film je bil na sporedu v naslednjih obdobjih:
13.06.1969 – 17.06.1969 (1); 26.10.1971 – 28.10.1971 (1).

sreda, 18. 05. 2022

Druženje po projekciji filma Boter

Pred projekcijo filma Boter smo izžrebali prejemnika knjige Zadnji film 2.0, po projekciji pa so si obiskovalci ogledali razstavo Novi Hollywood in se med srkanjem konjaka ter puhanjem cigare odločali med kanoli in pištolo.

sreda, 11. 05. 2022

Novi Hollywood v Kinodvoru

Cikel šestih filmov od maja do avgusta 2022 v Kinodvoru in na Kongresnem trgu.

od 17. maja do 15. septembra 2022

Razstava ob ciklu Novi Hollywood v Kinodvoru

Razstava ob ciklu šestih filmov Novi Hollywood v Kinodvoru.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Po soncu Aftersun

Charlotte Wells

nedelja, 29. 01. 2023 / 11:00 / Dvorana

Režiserko je brskanje po starih družinskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega življenja ljudi, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni, slogovno izvirni in ganljivi celovečerni prvenec je navdušil kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na številne lestvice najboljših filmov leta 2022.

Titina Titina

Kajsa Næss

nedelja, 29. 01. 2023 / 11:30 / Mala dvorana

Družinski pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926.

Fabelmanovi The Fabelmans

Steven Spielberg

nedelja, 29. 01. 2023 / 16:00 / Dvorana

Sammy Fabelman, ki odrašča v Arizoni po drugi svetovni vojni, odkrije pretresljivo družinsko skrivnost in raziskuje, kako nam lahko moč filma pomaga spoznati resnico o drugih in nas samih. 7 nominacij za oskarja!