Danes je blagajna odprta od 14:20 do 20:30 (odpre se čez 04:51).
od 12. januarja 2022

Jagnje Dýrið

Valdimar Jóhannsson / Islandija, Švedska, Poljska / 2021 / 106 min / islandščina

Razpoloženjski hibrid družinske drame in islandske ljudske pripovedke je osvojil nagrado za izvirnost v sekciji Posebni pogled v Cannesu ter nagrado za najboljši celovečerec v Sitgesu.

režija Valdimar Jóhannsson, scenarij Sjón, Valdimar Jóhannsson, fotografija Eli Arenson, montaža Agnieszka Glińska, produkcija Hrönn Kristinsdóttir, Sara Nassim, Piodor Gustafsson, Erik Rydell, Klaudia Smieja-Rostworowska, Jan Naszewski, izvršna produkcija Noomi Rapace, Béla Tarr, Håkan Petterson, Jon Mankell, Marcin Drabiński, Peter Possne, Zuzanna Hencz, igrajo Noomi Rapace, Hilmir Snær Guðnason, Björn Hlynur Haraldsson, distribucija Demiurg

festivali, nagrade Cannes (nagrada za izvirnost v sekciji Posebni pogled, palm dog – velika nagrada žirije); Sitges (nagrada za najboljši celovečerec, najboljšo igralko in režijskega debitanta); nagrada Evropske filmske akademije za najboljše vizualne učinke; Evropski festival fantastičnega filma v Strasbourgu (posebna omemba žirije); Science+Fiction festival v Trstu (nagrada RAI4, nagrada spletnih kritikov); eden petih najboljših tujejezičnih filmov po izboru National Board of Review; islandski kandidat za oskarja; Karlovi Vari; London; Liffe

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

Fotografije

zgodba
Par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, nekega dne v svojem ovčjem hlevu odkrije nenavadno darilo matere narave. A vsak čudež ima svojo ceno …

iz prve roke
»Kot otrok sem veliko časa preživel na ovčarski kmetiji svojih starih staršev, zato so jagenjčki, ovce in ovni živali, ki jih zelo dobro poznam. Vedno sem si želel povedati zgodbo, ki bi temeljila na ljudskih pripovedkah, zgodbo, ki bi prikazovala naravo v človeku in človeka v naravi. /…/ Film je vizualno-zvočni medij, ki se nas dotakne na več ravneh, zato sva se [s soscenaristom] pri pisanju scenarija osredotočila na pripovedovanje zgodbe skozi sliko in zvok, dialoge pa sva skrčila na minimum. Jagnje se močno napaja pri islandskih ljudskih pripovedkah, ne pri eni sami, temveč pri mešanici številnih. Oba naju zanimajo zgodbe, ki so večinoma realistične, a imajo absurden ali nadrealističen vidik, ki pa ni nikoli izpostavljen in tako postane realističen kot vse ostalo. /…/ Zgodba bi lahko opisovala življenje kogarkoli izmed nas; včasih je temačna, vendar trenutek veselja nikoli ni daleč. Zame je to predvsem vizualna pesem o izgubi, tako boleči, da je človek pripravljen storiti skoraj vse, da bi si povrnil nekdanje veselje in srečo. Življenje zakoncev Maríe in Ingvarja, ki nista zmogla preboleti izgube in žalosti, je polno občutkov krivde in obžalovanja. Zato sta se pripravljena spustiti v nekaj, za kar oba vesta, da ne bo moglo trajati.«
– Valdimar Jóhannsson

»To je univerzalna zgodba. Čeprav je zelo globoko zakoreninjena v islandski naravi, mislim, da bi se lahko dogajala kjerkoli. Gre za družinsko dramo o žalovanju, celjenju ran in materinstvu. Zdi se mi skoraj kot grška tragedija – s ščepcem [islandske] čudaškosti.«
– Noomi Rapace

portret avtorja
Valdimar Jóhannsson se je rodil leta 1978 na severu Islandije. V letih od 2013 do 2015 je bil na doktorskem študiju v okviru programa Film Factory Béle Tarra v Sarajevu. Med njegovimi mentorji so bili Tilda Swinton, Gus Van Sant, Carlos Reygadas in Apichatpong Weerasethakul. Posnel je več nagrajenih kratkometražcev, Jagnje pa je njegov prvi celovečerec.

kritike
»Tule je napis, za katerega nisem pričakoval, da ga bom kdaj videl na platnu: ‘Izvršna produkcija: Noomi Rapace, Béla Tarr.’ /…/ Gre za tip filma, ki ne poskuša zadovoljiti gledalčeve želje po pretiranem pojasnjevanju ozadja zgodbe. /…/ Preprosto nas sooči s surovim, eksistencialnim položajem dveh ljudi – in kopice najrazličnejših živali – v nedvomno čudovitem, a tudi nekoliko tesnobnem svetu. /…/ Jóhannsson v zvezi s svojim filmom upravičeno zavrača oznako ‘ljudska grozljivka’. /…/ Po mojem mnenju sodi Jagnje v isto tradicijo kot nadvse zanimiva švedska produkcija Meja (Gräns). V tem filmu je Abbasi s pridom izkoristil legendo o trolih /…/, hkrati pa dal jasno vedeti /…/, da mu ni niti malo mar za vse folklorne vidike, povezane z morebitno stvarnostjo takšnih bitij. Trole je uporabil zgolj kot dramsko metaforo, sredstvo za zaplet – en sam čudni, nadrealistični element, ki domnevno normalno družbo razstavi na koščke in postavi pod mikroskop. Natanko tako je na primer Jean-Claude Carrière v svojih navdihnjenih scenarijih za Luisa Buñuela ter za filma Rojstvo (Birth, 2004) Jonathana Glazerja in Max, ljubezen moja (Max mon amour, 1986) Nagise Oshime izpeljal elegantno katastrofično zgodbo iz enega samega, odločilno nenavadnega detajla, ki ga osrednji liki jemljejo kot nekaj povsem običajnega /…/. Jagnje deluje na zelo podoben način. /…/ Eden najbolj obrabljenih klišejev v filmski kritiki je izjava: ‘Pokrajina je lik.’ Toda tukaj, v konfrontaciji človeka in okolja, dobi ta ideja nekaj smisla. Film predstavi pokrajino na zelo neobičajen način: ko liki hodijo ali celo tečejo skoznjo, imamo občutek, kot da se niso premaknili več kot za centimeter. Človek in narava sta povsem neusklajena, njuno tekmovanje pa daje slutiti nekaj zloveščega. Končni izkupiček te naraščajoče napetosti je osupljiv. Pravzaprav gre pri Jagnjetu bolj za to, da so liki pokrajine. Obrazi in telesni gibi igralcev so proučevani v gluhi tišini, z le najbolj subtilnimi namigi, ki nakazujejo spremembo razpoloženja ali notranjo misel.«
– Adrian Martin, ScreenHub

»Kje začeti z noro premiso pričujočega filma? Najboljše izhodišče je stavek, ki ga približno na polovici izreče eden od likov: ‘Kaj za vraga je to?’ Od tu dalje velja omeniti, da bi že najpreprostejši opis zapleta pokvaril bistvo privlačnosti, če že ne kompleksnega in celo umetelnega načina, kako se film razvija. /…/ Premisa je na trenutke prav huronsko smešna, vendar se Jóhannsson nikakor ne šali. Čeprav njegov prvenec izhaja iz nedavnih poskusov ‘povzdignjenih grozljivk’, jih režiser prelije v koncept, ki na koncu stoji sam zase; Jagnje je hkrati kompleksna metafora in nadvse učinkovit vizualni geg.«
– Eric Kohn, IndieWire

»Snov, ki lovi krhko ravnovesje med nadnaravnim trilerjem in absurdno komedijo, je kot ustvarjena za Noomi Rapace, katere intenzivni, nekoliko mračni igralski slog je bil le redko bolje izkoriščen. /…/ Igralka je odigrala najboljšo vlogo svoje kariere.«
– Wendy Ide, Screen Daily

»Če bi filmi imeli vonj, bi Jagnje dišalo po mokri volni in suhem senu, mrzli megli in živalskem zadahu. Ta atmosferični celovečerni prvenec Valdimarja Jóhannssona, obsijan z neizprosno ledeno svetlobo /…/, se razvija kot ljudska pravljica in utripa kot grozljivka.«
– Jeannette Catsoulis, The New York Times

»Najbolj prisrčna in ganljiva nočna mora, kar ste jih kdaj doživeli.«
– David Fear, Rolling Stone 

»Jagnje je ultimativni božični film. /…/ Ni važno, kakšen je otrok – važno je, da odreši zakonski par, ki je brez otrok. »Jagnje« je le groteskni odsev svojih »staršev« – njunih želja, fantazij in tesnob, njune patologije. Mi bolje rečeno: »jagnje« je dokaz, da »starševske« želje in fantazije niso nikoli nedolžne ali altruistične, še manj idilične. Jagnje, ki ga je produciral butični studio A24 /…/, zastavi mučno vprašanje: čigavi so sploh otroci? ZELO ZA« – Marcel Štefančič, jr., Mladina

petek, 14. 01. 2022

Igralec Hilmir Snær Guðnason na premieri filma Jagnje

Premieri islandska filma Jagnje režiserja Valdimarja Jóhannssona je sledil pogovor z glavnim igralcem Hilmirjem Snærjem Guðnasonom. Z njim se je pogovarjala Varja Močnik.

torek, 07. 12. 2021

Jagnje na Noči evropskega filma

Ogledu filma Jagnje je na Noči evropskega filma sledil pogovor s producentko Hrönn Kristinsdóttir in režiserjem Valdimarjem Jóhannssonom preko Zooma.

četrtek, 25. 11. 2021

Noč evropskega filma 2021

V ponedeljek, 6. decembra se Kinodvor s projekcijo islandskega filma Jagnje ponovno pridružuje noči evropskega filma, ki bo potekala po različnih kinih po Evropi. Vstop je prost, vstopnice na voljo od 29. novembra pri naši blagajni.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste

Margarethe von Trotta

torek, 19. 03. 2024 / 15:20 / Dvorana

Film o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.

Neskončni spomin La memoria infinita

Maite Alberdi

torek, 19. 03. 2024 / 16:50 / Mala dvorana

Srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt) je nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Pošast Kaibutsu

Hirokazu Koreeda

torek, 19. 03. 2024 / 17:50 / Dvorana

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.