Danes je blagajna odprta od 16:30 do 19:00 (odpre se čez 12:42).

Še vedno sem tu Ainda Estou Aqui

Walter Salles / Brazilija, Francija / 2024 / 136 min / portugalščina

1971. Rio je v primežu vojaške diktature, a velika hiša družine Paiva v bližini plaže prekipeva od smeha, glasbe in živahnih razprav. Vse pa se spremeni, ko na vrata potrkajo uslužbenci režima in očeta Rubensa odpeljejo neznano kam. Eunice, zdaj sama s petimi otroki, se poda na dolgo pot iskanja resnice … Film, ki ga je po avtobiografiji Rubensovega sina posnel Walter Salles (Motoristov dnevnik), je med drugim prejel oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.

režija Walter Salles, igrajo Fernanda Torres, Selton Mello, Fernanda Montenegro, distribucija Jučer

IMDb

kritike
»Ta briljantni film, posnet po resnični zgodbi (Salles je bil kot najstnik prijatelj družine Paiva), je prevzemajoč in presunljiv poklon izjemni ženski in njeni družini.«
– Wendy Ide, Screen Daily

»Eunice, ki jo čudovito igra Fernanda Torres, je na platnu skoraj ves čas. Je v središču družinske drame in političnega trilerja, ki pa se resnično razcveti kot zgodba o preživetju. /…/ Salles, avtor celovečercev Motoristov dnevnik in Na cesti, je velik slavilec osvoboditve, tako osebne kot politične. Obe niti na vznemirljiv in pretresljiv način združi v filmu Še vedno sem tu
– Philip De Semlyen, Time Out

»Film se poklanja matriarhinji, ki nima časa, da bi žalovala ali se smilila sama sebi. Ima otroke, ki jih mora ljubiti in zaščititi. Eden najboljših filmov o moči družine, kar sem jih kdaj videl.«
– Richard Roeper, Chicago Sun-Times

»Družine smo na platnu gledali že neštetokrat, toda peterica mladih, ki sestavljajo gospodinjstvo Paiva, se zares prepričljivo vživi v svoje vloge. Salles zavestno zabriše mejo med dokumentarcem in fikcijo ter ustvari izjemen film.«
– Leonard Maltin, leonardmaltin.com

»Film Še vedno sem tu noče biti preprosta polemika o zgodovinski ali politični situaciji in prav v tem je skrivnost njegove globalne privlačnosti. Film namreč ganljivo pokaže, kako lahko politika pretrese in preoblikuje družinsko življenje, pa tudi da so solidarnost, skupnost in ljubezen edini možen način, kako živeti s tragedijo. Poleg tega nas opozarja, naj ne zaupamo nikomur, ki skuša izbrisati ali na novo napisati preteklost.«
– Alissa Wilkinson, The New York Times

»Eden Sallesovih najboljših.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter

sreda, 05. 03. 2025

Oskarjevci v Kinodvoru

Na 75. podelitvi oskarjev je slavil neodvisni film Anora, sodobna screwball komedija o mladi striptizeti, ki se zaplete s sinom ruskega oligarha. Dobil je oskarje za najboljši film, glavno igralko (Mikey Madison), režijo, izvirni scenarij in montažo. Sean Baker je v zahvalnem govoru poudaril pomen kina – in v Kinodvoru si lahko ogledate tudi druge oskarjevske filme …

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

POTS – v bitki z gravitacijo POTS – v bitki z gravitacijo

Črt Potočnik, Andrej Klanjšček Somer

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 17:30 / Dvorana

Film razgalja življenje z nevidno boleznijo in gledalca popelje onkraj zunanjega sveta v drugačno resničnost: tisto, kjer je vsak korak zaznamovan z lastno, a družbi skrito ranljivostjo.

Fiume o morte! Fiume o morte!

Igor Bezinović

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 18:45 / Mala dvorana

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Makamisa: Fantazma maščevanja Rizal’s Makamisa: Pantasma ng Higanti

Khavn

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 20:00 / Dvorana

Halucinatorno odisejado je navdihnilo besedilo Makamisa, nedokončani roman filipinskega pisatelja in narodnega heroja Joséja Rizala. Film so posneli na 35-milimetrski trak s pretečenim rokom trajanja, ga ročno razvili v kadi v Manili, nato pa obarvali in tonirali, da bi bil videti, kot da je nastal na začetku 20. stoletja. Vključuje cameo nastop Lava Diaza kot najbolj jeznega Kristusa na svetu ter tropsko-futuristično glasbo Davida Toopa in Khavnovega The Kontra-Kino Orchestra.