vsebina
Ko devetletna Lučka prispe na počitnice v mestece, kjer je odraščala njena mama, se ji niti ne sanja, kaj vse jo čaka. Mama, arheologinja, s sodelavcem vodi arheološka izkopavanja na gradu, Lučka pa se odpravi na raziskovanje okolice s psom Mandrinom in Janom, prijaznim dečkom s sosednje kmetije. V gnezdu na grajskem zidu najdejo skrivnostni ključ, v gozdu pa srečajo starca, ki živi kot samotar in mu domačini pravijo čarovnik. Rešijo majhnega jazbeca, ves čas pa jih spremljata tudi sinički – kot bi bili njihovi vodnici … Ko odkrijejo še skrivni prehod pod gradom, na dan začnejo prihajati skrivnosti.
Film je narejen v tehniki kolažne animacije ali izrezanke, kar mu daje posebno estetsko vrednost.
o avtorju
Antoine Lanciaux se je znamenitemu francoskemu studiu Folimage, kjer je nastal film Skrivnost ptic pevk, pridružil leta 1991 kot animator, od takrat pa je sodeloval pri večini serij in filmov, nastalih v studiu. Nato se je učil pri režiserjih, kot sta Michaël Dudok de Wit in Michel Ocelot ter sodeloval pri pisanju scenarijev za filme Yourija Tcherenkova.
o kolažni animaciji
Film je narejen v t. i. kolažni animaciji. Liki, rekviziti in prizorišča so izdelani iz papirja, kartona ali tekstila. Like izdelajo iz manjših koščkov, ki so zloženi skupaj in položeni na ozadje. Nato po malem spreminjajo njihov položaj, kar daje vtis premikanja.
Najstarejši ohranjeni animirani celovečerec, Dogodivščine princa Ahmeda režiserke Lotte Reiniger iz leta 1926, je narejen v tej tehniki. Od takrat se je kolažna animacija ves čas razvijala. Filme lahko z njo ustvarjamo po starem, lahko pa si pomagamo tudi z računalniki.
kritike
»Film je narejen z izjemno občutljivostjo in z veliko otroške mehkobe ter je poln tipičnih počitniških dogodivščin na podeželju (gozdne in kmečke živali, traktorji, stari mopedi, pustolovščine). Ob ogledu lahko začutimo duha, značilnega za filme Pet prijateljev in Scooby Doo, nad katerim se je navduševalo že več generacij otrok. Režiser, ki je tudi napisal scenarij s Pierre-Lucom Granjonom, je spredel nežno prejo, ki se dotika družinskih vezi in ran …«
– Fabien Lemercier, Cineuropa