Galerija
V hodniku, ki se razteza od izhoda iz kinodvorane do vhoda v kino, domuje najbolj filmska galerija v mestu. Tu razstavljamo podobe, ki so nastale ob filmih, pred filmi in po njih. Podobe in predmete, prežete s filmom, zaljubljene v film, namenjene filmu. Njihovo poslanstvo je opozarjati na vsebine, ki sicer lahko ostanejo prezrte; na zgodbe, ki jih zameglijo druge zgodbe; na poglede, ki bi sicer ostali razdruženi. Razstave plakatov, fotografij, raznih artefaktov in video del se deloma prilagajajo programu Kinodvora, deloma pa izpovedujejo samosvojo zgodbo. S številnimi živimi dogodki v obliki otvoritev, vodstev po razstavah in pogovorov ob njih.
TRENUTNO NA OGLED:

RAZSTAVA O NASTAJANJU FILMA MEDENA KOŽA
Kustos razstave: Jung




Jung, stripovski umetnik in soavtor filma, svoje rojstvo umešča v trenutek, ko ga je pri petih letih, tavajočega po ulicah Seula, našel policist. Bil je eden izmed 200.000 zapuščenih korejskih otrok in sirot, ki so bili po koncu korejske vojne posvojeni na Zahodu. V filmu Medena koža spremljamo odraslega Junga, ki se iz Belgije prvič vrne v deželo svojih prednikov in v animiranih vinjetah obuja ključne trenutke svojega odraščanja: od življenja v sirotišnici in prvega srečanja z novo družino do težavnega vključevanja v novo okolje in viharnih najstniških let, ko se je vse bolj zatekal v risanje.
Film, posnet po avtobiografskem grafičnem romanu priznanega belgijskega striparja Junga, s prepletom animacije ter odlomkov iz družinskega in zgodovinskega arhiva razkriva življenjsko pot korejskega posvojenca, za vedno razpetega med dve kulturi. Poetična, ganljiva in nežno humorna zgodba o večnem iskanju identitete si je prislužila nagrado občinstva na festivalu v Annecyju.

o nastajanju filma

»Že okoli dvajset let, odkar se ukvarjam z risanjem stripov, se vračam k istim temam: izkoreninjenost, zapuščenost, identiteta, Azija, bratje in sestre … Moja strast do risanja se je rodila iz želje, da skozi filter fikcije raziščem vse te tematike, ki so mi blizu. Nekega dne pa sem se odločil, da se ne bom več igral skrivalnic sam s sabo, in se lotil avtobiografskega stripa Couleur de peau: Miel. Zame je bilo pomembno, da sem spregovoril o posvojitvi, zlasti o mednarodnem posvajanju korejskih otrok. O tem, kako sem doživljal dejstvo, da so me zapustili, o zanikanju svojih korejskih korenin, o samouničevalnosti ter o svoji povezanosti z neko drugo kulturo Daljnega vzhoda – Japonsko, deželo, na katero sem bil lahko ponosen in ki je bila hkrati zaprisežen sovražnik Koreje. Onstran vprašanja izvora pa je šlo za obujanje spomina na mojo biološko mater in na posvojiteljico, vključevanje v novo družino, sprejemanje moje mešane identitete in ponovno izgradnjo samega sebe. /…/ Film govori o sprejemanju samega sebe. Zgodba skozi moje osebne izkušnje pripoveduje o odraslem, ki se vrne v svojo preteklost in ponovno razišče svojo zgodovino ter pot, ki ga je privedla do tega, da se je sprejel takšnega, kakršen je.« - Jung, sorežiser, soscenarist in risar


_____________________________________________________

Pretekle razstave: