Stephen Frears
Velika Britanija, 2016
DCP
111 min
angleščina
imdb, uradna stran



režija Stephen Frears
scenarij Nicholas Martin
fotografija Danny Cohen
montaža Valerio Bonelli
igrajo Meryl Streep, Hugh Grant, Simon Helberg, Rebecca Ferguson, Nina Arianda, John Kavanagh, Neve Gachev, Mark Arnold
distribucija v Sloveniji Blitz Film & Video Distribution

Komično kostumsko dramo o ljubezni, glasbi in ambicijah, ki daleč presegajo talent, je režiser Stephen Frears (Philomena) posnel po resnični zgodbi z Meryl Streep v naslovni vlogi nesojene operetne dive.
Spored
Tedenski spored

Na sporedu od 30. septembra 2016.

Slavno neslavna Florence
Florence Foster Jenkins

Leta 1944, ko v Evropi še divja vojna vihra, newyorška bogatašinja in darežljiva mecenka Florence Foster Jenkins ponovno obuja dolgoletne sanje, da bi postala slavna pevka. Njen mož in menedžer St. Clair Bayfield se krčevito trudi, da bi jo zaščitil pred kruto resnico o njenem glasu, ob katerem vsi le stežka zadržujejo smeh, a ko si Florence vbije v glavo, da bo nastopila pred občinstvom več tisoč vojnih veteranov v sloviti dvorani Carnagie, se znajde pred bližajočo se katastrofo.

Komično kostumsko dramo o ljubezni, glasbi in ambicijah, ki daleč presegajo talent, je režiser Stephen Frears (Philomena) posnel po resnični zgodbi z Meryl Streep v naslovni vlogi nesojene operetne dive.

portret avtorja
Stephen Frears (1941, Leicester) je po študiju prava na univerzi Cambridge začel filmsko kariero kot pomočnik režiserja v filmih Karla Reisza in Lindsayja Andersona. V poznih šestdesetih in v sedemdesetih je delal kot televizijski režiser, leta 1971 pa debitiral s komično detektivko Gumshoe. Mednarodni uspeh mu je nepričakovano prinesel peti celovečerec, nizkoproračunska Moja lepa pralnica (My Beautiful Laundrette), posneta po scenariju Hanifa Kureishija (nominacija za oskarja za najboljši izvirni scenarij). S Kureishijem je ponovno sodeloval že leta 1987 pri filmu Sammy in Rosie kavsata (Sammy and Rosie Get Laid). Istega leta je posnel Prick Up Your Ears, hollywoodski debi pa doživel s filmom Nevarna razmerja (Dangerous Liaisons), priredbo slovitega Laclosovega romana Les Liaisons Dangereuses: ta je požela velik uspeh na podelitvi oskarjev leta 1989 in Frearsu prinesla nagrado BAFTA za najboljšega režiserja. Že leto kasneje je bil nominiran za oskarja za najboljšo režijo stilsko izpiljenih Goljufov (The Grifters, 1990). Sledili so filmi Naključni junak (Accidental Hero, 1992), Mary Reilly (1996) ter nizkoproračunski adaptaciji romanov Roddyja Doyla The Snapper (1993) in Kombi (The Van, 1996). Po elegičnem sodobnem vesternu Hi-lo ranč (The Hi-Lo Country, 1998) z Woodyjem Harrelsonom, Penelope Cruz in Patricio Arquette se je vrnil na bolj domač teren s filmom Zvestoba do groba (High Fidelity, 2000), posnetem po priljubljenem romanu Nicka Hornbyja. Leta 2000 je sodeloval s cenjenim televizijskim scenaristom Jimmyjem McGovernom pri drami Liam o življenju delavskega razreda v Liverpoolu. Sledila je festivalska uspešnica Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things, 2002), triler o ilegalnih priseljencih v Londonu, ki je prejel številne nagrade, med drugim nagrado British Independent Film Awards za najboljšega režiserja in nominacijo za oskarja za scenarista Stephena Knighta. Leta 2003 je za britansko televizijo posnel politično dramo The Deal, film o ključnem trenutku v odnosu med Gordonom Brownom in Tonyjem Blairom, ki je utrl pot njegovi biografski drami Kraljica (The Queen, 2006), dobitnici številnih nagrad, med drugim oskarja za glavno igralko, nagrado za najboljši scenarij in najboljšo igralko v Benetkah ter nagrado BAFTA za najboljši film. Leta 2009 je sledila romantična drama Chéri, posneta po romanu francoske pisateljice Sidonie-Gabrielle Colette, leto kasneje pa Tamara Drewe (2010), filmska upodobitev priljubljenega stripa Posy Simmonds. Na letošnjem festivalu v Cannesu je bil predvajan Frearsov televizijski film Muhammad Ali's Greatest Fight, ki dokumentira boksarjevo zgodovinsko bitko z ameriškim vrhovnim sodiščem v času vietnamske vojne. Philomena predstavlja režiserjevo prvo sodelovanje z igralko Judi Dench po letu 2005, ko sta skupaj posnela komedijo iz sveta šov biznisa Gospa Henderson predstavlja (Mrs. Henderson Presents).

kritike
»Slavno neslavno Florence je lahko odpisati kot sentimentalno melodramo, a osrednja parabola o osvobajanju iz spon ambicij in perfekcionizma je za naše čase presenetljivo osvežujoča. »Ljudje bodo morda rekli, da nisem znala peti nihče pa ne bo mogel reči, da nisem pela«: že dolgo ni bilo filma, ki bi v enem stavku tako dobro povzel bistvo svojega protagonista. Gotovo ena najbolj iskrenih hvalnic (pod)povprečnosti, kar jih premore sodobna kinematografija.«
- Ana Jurc, MMC RTVSLO

YouTube je onemogočen. Dovoliti morate uporabo piškotkov.