Kinosloga. Retrosex. 2024

Junaki knjižne uspešnice Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo!, s katero so zrasle in še rastejo generacije otrok in mladih, so zaživeli tudi v filmu. 

Švedska, trideseta leta. Elle Marja, štirinajstletna pripadnica ljudstva Sami, se v internatu sooča z rasizmom in prestaja ponižujoče psevdo-znanstvene raziskave. Da bi zbežala svoji usodi in uresničila sanje o boljšem življenju, mora prevzeti novo identiteto ter pretrgati vse vezi s svojo družino in kulturo …

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

Agnès Varda in ulični umetnik JR, ki ju druži ljubezen do običajnih ljudi in njihovih zgodb, sta ustvarila topel in duhovit film ceste – ganljivo meditacijo o prijateljstvu, minljivosti in moči umetnosti. Nagrada za najboljši dokumentarec v Cannesu in nominacija za oskarja.

Zimska pravljica o priljubljenih mumintrolih, ki raziskujejo pomen božiča.

William je veder deček, ki najde svojo pot. Film z veliko mero vedrine, humorja in razumevanjem otroške perspektive. 

Rdeči pes Modri, posnet v čudoviti avstralski pokrajini, je čisto pravi družinski film o slovesu od otroštva.

Film, posnet po resničnih dogodkih, je zgodba o neuničljivi moči ljubezni, v kateri fantastični svet pravljic trči ob kruto realnost mafijskih ugrabitev.

Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu.

Pristna in čustveno nabita pripoved, ki pod surovo objestnostjo razkriva nežnosti in ranljivosti »problematičnih mulcev« v vzgojnih zavodih.

Film ceste o fantovskem prijateljstvu in neustavljivi mladostniški želji, da bi nekaj doživel, pa čeprav ne veš natančno, kaj. Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film) je za svoj tretji celovečerec prejel nagrado za najboljšo režijo v Karlovih Varih.

Portret pisca, popotnika in kuharskega mojstra, ki je s svojimi oddajami o eksotični kuhinji prepotoval ves svet, leta 2018 pa si vzel življenje.

»Ljubezen in sovraštvo ne potrebujeta prevoda.« Film, posnet z gluhimi neprofesionalnimi igralci, izključno v znakovnem jeziku in brez podnapisov, je brutalna zgodba o odraščanju, v kateri govorica teles pove več kot katerakoli beseda. Prvenec ukrajinskega režiserja je osupnil kritike na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je prejel glavno nagrado v sklopu Teden kritike.

Za tujejezičnega oskarja in zlati globus nominirana drama Floriana Henckla von Donnersmarcka (Življenje drugih) z epskim zamahom objame tri desetletja nemške zgodovine in skozi napeto, vznemirljivo družinsko sago izriše posvetilo osvobajajoči moči umetnosti.

Baker Dill je kapitan ribiške ladje na idiličnem tropskem otoku. Ko se nekega dne pred njim z mračno ponudbo pojavi bivša žena, začne Baker polagoma odkrivati, da nič ni tako, kot je videti na prvi pogled …

Mojster romunskega novega vala Corneliu Porumboiu (Smo imeli revolucijo ali ne?, Policijski, pridevnik, Zaklad) je ustvaril tipično pronicljiv, suhega humorja poln dokumentarec o sanjaču, ki hoče spremeniti pravila igre.

»Zaturci so pred vrati, na vrata pa trka smrtelni ftič. A kot pravijo – človek obrača, bog obrne. Resnično potovanje se tukaj komaj začne.«

Stéphane Brizé (Zakon trga) se v dokumentaristični maniri prebije naravnost v središče žolčne stavke tovarniških delavcev in razkrije krute mehanizme sistema, ki se požvižga na pravice malega človeka.

Zapohana komedija Harmonyja Korina, scenarista Mularije ter režiserja filmov Gummo in Spomladanske žurerke, sledi prigodam in nezgodam Moondoga, uporniškega zabušanta, ki zna živeti le po lastnih pravilih.

Grenka slika brezobzirnega odnosa, ki se ne meni za človeško tragedijo: krizo, ki so jo povzročila ekonomska neravnovesja, zaradi katerih so bogate severne države postale nekakšen eldorado, kamor se skušajo za vsako ceno prebiti tisti manj srečni.

Režiser je novico iz črne kronike brez trohice senzacionalizma spremenil v intenzivno, napeto in večplastno psihološko študijo ‘nepredstavljive’ družinske tragedije. Film pripada Émilie Dequenne (Rosetta bratov Dardenne), ki je za vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v canneski sekciji Posebni pogled.

Žlahtna filmska oda pogumu otrok in hudomušen, upanja poln film o moči sanj in domišljije.

Nekaj let po ameriški državljanski vojni skozi zasneženo pokrajino Wyominga drvi kočija. Notorični lovec na glave z ujetnico potuje v mestece Red Rock. Pot jima prekrižata temnopolti major severne vojske in južnjaški dezerter, ki trdi, da je tamkajšnji novi šerif. Ko popotnike dohiti snežni vihar, se zatečejo v gorsko postojanko, kjer jih pričaka četverica sumljivih tujcev in kjer se Tarantinov osmi celovečerec, posnet v veličastnem 70-mm formatu, iz prostranega vesterna prelevi v klavstrofobično detektivko, polno avtorjeve radožive brutalnosti. 

Hipnotična simfonija velemesta in melanholična elegija za Berlinom na predvečer padca zidu predstavlja režiserjevo vrnitev v domovino, saj gre za Wendersov prvi nemški film po osmih letih v Ameriki. Nebo nad Berlinom, navdihnjen z Rilkejevo poezijo, posvečen Ozuju, Truffautu in »drugim padlim angelom« ter posnet v omamni črno-beli in barvni fotografiji Henrija Alekana, je Wendersu prinesel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu leta 1987.

Zadnja leta kulturne revolucije. Politični zapornik pobegne iz delovnega taborišča, da bi si v vaškem v kinu ogledal obzornik, v katerem se za sekundo pojavi njegova hčerka. A ključni filmski kolut pred njegovimi očmi ukrade potepuško dekle … Najvidnejši predstavnik pete generacije kitajskih filmskih ustvarjalcev Zhang Yimou (Dvigni rdečo svetilko, Hiša letečih bodal, Vrnitev domov) slavi moč filma in kina v enem svojih najintimnejših del zadnjih desetletij.