Z namestitvijo opreme – digitalnega projektorja BARCO DP2K druge generacije je Kinodvor danes postal prvi kinematograf v mreži slovenskih art kinematografov, opremljen za digitalno prikazovanje filmov na formatih najvišjega standarda. Nova digitalna oprema v Kinodvoru za zdaj ne vključuje opreme za predvajanje 3D vsebin, saj v načrtovani programski shemi Kinodvora za to dodatno investicijo ni potrebe. Vsekakor pa je dokup 3D opreme možen naknadno, projekcijski sklop v Kinodvoru namreč zagotavlja namestitev tovrstne opreme že sedaj. Kinodvor je v svoji programski zasnovi tudi prostor številnih festivalov in filmskih dogodkov, v sklopu katerih prikazujemo filme na različnih digitalnih nosilcih, zato je za zagotavljanje najvišje kakovosti njihovega predvajanja toliko bolj smiseln in upravičen čim hitrejši prehod na uporabo digitalne opreme.
Čeprav je že letošnje leto potekalo v pričakovanju nacionalnega načrta digitalizacije art kino mreže ter razpisa Filmskega centra za sofinanciranje digitalne opreme, pa so v septembru s preoblikovanjem državnega proračuna umaknjena tudi ta sredstva v višini 250.000 evrov. Ne glede na to se je Kinodvor uspešno opremil in v februarju 2012 pričakuje rezultate Media razpisa, na katerem kandidira za evropska sredstva za digitalizacijo kinematografov. Poleg sofinanciranja programa filmov na 35mm pa bo v prihodnjem letu tako lahko črpal še dodatna letna sredstva Europa Cinemas za program digitalnih projekcij z DCP formata.
Digitalizacija kinematografov, torej prehod na prikazovanje digitalnih projekcij v enotnem DCP standardu, kot ga narekujejo tudi smernice mednarodnega združenja kinematografov Europa Cinemas, danes ni več vprašanje, vprašljivo ostaja le, kako spretno se bodo z njo spopadali posamezni kinematografi ali združene kinematografske mreže. Zato je Javni zavod Kinodvor ves čas svojega delovanja tudi aktivni predstavnik kinematografske stroke v javnih razpravah in dialogu s kulturno politiko na področju prikazovanja art filmov, delovanja in digitalizacije slovenske art kino mreže ter filmske vzgoje in izobraževanja. Za razvoj filmske kulture v Sloveniji je namreč bistveno, kako se bo razvijala celotna slovenska art kino mreža. V podkrepitev te izjave smo pripravili časovni pregled trenutkov, v katerih je Kinodvor kot predstavnik AKMS odigral pomembno vlogo :
- maj 2008: Mestna občina Ljubljana ustanovi Javni zavod Kinodvor.
- oktober 2008: Podpis protokola »Dogovor o sodelovanju pri izvajanju programa Kinodvora« med MOL, Kinodvorom in strateškimi partnerji, zlasti filmskimi distributerji, v katerem se MOL zaveže, da bo zagotovil finančna sredstva za projekcijo in podnaslavljanje filmov v digitalnem formatu že v letu 2009, vendar pa je ta investicija, tudi v pričakovanju nacionalnega modela sofinanciranja, vsako leto odložena.
- november 2008: Udeležba na mednarodni konferenci Europa Cinemas (EC) v Parizu, kjer se Kinodvor podrobneje seznani s smernicami Media programa EU za sofinanciranje mreže kinematografov, ki med štirimi pomembnimi cilji navaja prav spodbujanje k digitalnim projekcijam evropskih filmov v kinematografih.
- februar 2009: Kinodvor in MOL opozorita Ministrstvo za kulturo RS (MK) na potrebo po reorganizaciji mreže art oziroma mestnih kinematografov in potrebno finančno podporo MK za strokovno študijo, ki bi ocenila stanje in podala načrt reorganizacije, v sklopu katere je treba predvideti tudi načrt nacionalne kinematografske digitalizacije.
- november 2009: JZ Kinodvor s podporo EC organizira dvodnevno mednarodno strokovno srečanje »Mreže in digitalizacija art kinematografov«, ki ga obišče prek 60 udeležencev s področja filmske stroke (kinematografi in prikazovalci, distributerji, producenti, festivali, ustvarjalci, predstavniki Filmskega sklada RS in nekaterih lokalnih skupnosti ter drugi predstavniki zainteresirane javnosti in medijev), žal pa na srečanju kljub vabilu in prošnji pogrešamo predstavnike MK, kar opozarja na pomanjkanje interesa oziroma strategije za reševanje odprtih vprašanj na področju filmske kulture in digitalizacije art kino mreže. Na srečanju je izrečena pripravljenost slovenskih nekomercialnih kinematografov, da pristopijo k formalizaciji združenja, ki naj se v prihodnje prioritetno zavzema za strokovno študijo in načrt digitalizacije art kinematografov v Sloveniji.
- marec 2010: Ustanovitev Društva Art kino mreža Slovenije (AKMS), ki združuje slovenske kinematografe, prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Društvu se ob ustanovitvi pridruži 21 članov, nekateri že v letu 2011 postanejo novi člani mednarodne mreže Europa Cinemas.
- oktober 2010: V sodelovanju AKMS in MK RS je izdelana študija »Digitalizacija mreže art kinematografov«, ki predstavlja strokovne podlage za izdelavo in izvedbo kakovostnega nacionalnega načrta prehoda na digitalno kinematografsko tehniko slovenskih kinematografov. Raziskovalno skupino vodi Aleš Uhan, ki je v letu 2009 projekt kino mreže vodil pod okriljem in s sredstvi Kinodvora, tehnične strokovne podlage pa prispeva Bojan Bajsič, vodja tehničnega oddelka Kinodvora.
- oktober 2010 – april 2011: AKMS v dialogu z MK oziroma Filmskim skladom in kasneje Filmskim centrom opozarja na nujnost nadaljevanja priprave načrta digitalnega prehoda, ki ne bo pripeljal le do objave razpisa za črpanje nacionalnih sredstev digitalizacije, temveč omogočal tudi ustrezen odziv lokalnih skupnosti, ki bodo v posameznih art kinematografih prispevale k zaprtju finančne konstrukcije za nakup nove digitalne opreme oziroma izpolnitvi vseh pogojev za digitaliziranje kinematografa.
- julij 2011: Objavljen je razpis za digitalizacijo kinematografov z evropskimi sredstvi Media programa, kar je obenem odločilni trenutek, da Kinodvor objavi javno naročilo za nakup digitalne opreme, če se želi potegovati za sofinanciranje z javnimi sredstvi ter projekt zaključiti v letu 2011 oziroma izkoristiti novo opremo na letošnjem LIFFu.
- oktober 2011: uradno je objavljena novica, da FC v letu 2011 nima sredstev za digitalizacijo kinematografov v AKMS. Na javnem naročilu je izbrano podjetje AVC d.o.o. in digitalni projektor BARCO DP2K druge generacije.
- Pomen hkratne ali vsaj čim bolj skladne digitalizacije AKMS je zlasti v ohranjanju raznolikosti in zagotavljanju dostopne aktualne filmske ponudbe v mreži, enotne kakovosti filmskih projekcij, doseganja čim nižjih stroškov distribucije ter zmanjševanju filmskega piratstva, ki izgublja pomen, ko je film dostopen v doglednem času in čim več krajih po Sloveniji.
V nadaljevanju je Marjana Štalekar, predsednica AKMS, dodala :
- digitalizacija je neizogibna in je ena od glavnih tem našega delovanja v zadnjem letu.
- samo pravočasen prehod na digitalno kinematografsko tehniko lokalnim kinodvoranam namreč zagotavlja preživetje.
Digitalizacija slovenskih kinodvoran je projekt nacionalnega pomena. Združenje AKMS je za Ministrstvo za kulturo v preteklem letu izdelalo že omenjene strokovne podlage – študijo Digitalizacija mreže art kinematografov, na podlagi katere je Filmski center pripravil Razpis za sofinanciranje digitalizacije art kinematografov Slovenije.
Vendar tega razpisa v letu 2011 ni bilo.
AKMS zato apelira na FC RS, da takoj v januarju 2012 objavi razpis digitalizacije iz odobrenih proračunskih sredstev za leti 2012 in 2013, saj bo samo na tak način zagotovljeno kontinuirano delovanje kinematografov tudi izven Ljubljane, hkrati pa že digitaliziranim dvoranam zagotovljena nemotena distribucija filmov na ustreznih digitalnih medijih.
Jožko Rutar, direktor Slovenskega filmskega centra, je dopolnil, da je v ravnokar pripravljenem finančnem načrtu Filmskega centra za prihodnje leto umeščena postavka za digitalizacijo, razpis za črpanje teh sredstev pa bo predvidoma objavljen januarja 2012. Poudaril je še, da je v letošnjih razpisih za filmsko produkcijo dodan pogoj, da morajo producenti svoj izdelek oddati tudi v DCP formatu, v katerem bodo tako na voljo za prikazovanje in distribucijo slovenski filmi, podprti z javnimi sredstvi.