Celovečerni prvenec mlade brazilske režiserke Julie Murat je slikovit magično-realistični portret pozabljenega kraja v pozabljenem času.
Madalena vsako jutro speče kruh za staro Antonijevo kavarno. Vsako jutro prečka železniške tire, po katerih že leta ni vozil vlak. Vsak dan očisti vhodna vrata zaklenjenega pokopališča, posluša župnikovo pridigo, nato pa kosi skupaj z drugimi vaščani. Njeno rutino prekine prihod mlade fotografinje Rite, ki se nastani v vasi in se spoprijatelji z vaščani. Rita želi v svoj objektiv ujeti vzdušje napol zapuščene vasi, njeno pozornost pa zbudi zapuščeno pokopališče, kar vaščanom, predvsem pa župniku, ni prav nič pogodu.
Julia Murat
Rojena leta 1979 v Riu de Janeiru, kjer je končala študij grafičnega oblikovanja, na filmski šoli Dracy Ribeiro pa še študij scenaristke. Sprva je režirala kratke filme, eksperimentalne videospote in televizijske reklame, leta 2008 pa je posnela svoj prvi dokumentarni film Dia dos Pais. Film Zgodbe, ki se jih spominjamo je njen celovečerni prvenec.
»Dva meseca sem potovala po dolini Paraiba in opravljala krajše intervjuje ter, kar je še pomembneje, spremljala vsakodnevno življenje vasic, ki so bile v 19. stoletju del ene najbogatejših regij Brazilije, danes pa životarijo v popolnem propadanju. Čeravno ima film dokumentarne lastnosti, zgodbo lahko doživljamo kot pripovedko. In pripovedko lahko v vsakem trenutku izbrišemo, pozabimo, če se ne pripoveduje iz ene generacije v drugo.«
– Julia Murat
filmografija (izbor)
2008 Dia dos Pais (dokumentarni)
2011 Historias que so existem quando lembradas (Historias/Zgodbe, ki se jih spominjamo)