Novo delo iranskega cineasta, obsojenega na hišni zapor, je meditacija o razmerju med ustvarjalcem, njegovo stvaritvijo in resničnim svetom, s katero Panahi ponovno dokazuje, da svobodnega in ustvarjalnega duha ne more zatreti nobena oblast.
V zapuščeno in odmaknjeno hišo na obali kaspijskega morja se zatečeta moški in mlajša ženska. Oba sta na begu: moški zaradi psa, saj islam najboljšega človekovega prijatelja obravnava kot nečisto žival in prepoveduje, da bi si ga lastili, mlada ženska pa zaradi tega, ker se je udeležila nedovoljene zabave, ki je potekala v bližini. Kljub nekakšnemu pajdaštvu v begu pred roko pravice pa eden proti drugemu pogledujeta sumničavo. V daljavi je slišati tako glasove policistov kot tudi pomirjajoče valovanje morja. Nato v hišo nenadoma vstopi še režiser in prej zastrta okna razkrijejo svet zunaj. Resničnost se pokaže v novi luči, tisto, kar je bilo prej resnično, pa se izkaže za domišljeno.
»V Zagrnjeni zavesi so prepletajoči se žanri in zgodbe v zgodbah uporabljeni predvsem za poudarek, zakaj je v cineastovem življenju snemanje, ustvarjanje filmov, tako pomembno: gre za nujo po razkritju resničnega obraza sveta, v katerem živimo.« (Jafar Panahi)
Jafar Panahi
Rojen leta 1960 v kraju Mianeh, Iran. Po študiju se je posveti dokumentarcem, dela kot asistent A. Kiarostamija. S prvim celovečercem, Belim balonom, je v Cannesu osvojil zlato kamero za najboljši prvenec. Je eden najbolj cenjenih iranskih režiserjev na Zahodu, doma pa eden najbolj preganjanih.
Kamboziya Partovi
Rojen leta 1955 v Raštu, Iran. Čeprav je bil njegov Café Transit izbran celo za uradnega iranskega kandidata za oskarja, pa je Partovi uveljavljen predvsem kot scenarist, ki sodeluje s številnimi sodobnimi iranskimi režiserji.