zgodba
Vijay je neuspešen pesnik, katerega dela njegovi bratje prodajajo za star papir. Ker ne more več prenašati vsesplošnega filistrstva, se odloči za življenje na ulici. Tam se vanj in v njegovo poezijo zaljubi mlada prostitutka Gulab, Vijayevo nekdanje dekle Meena pa se medtem zaradi udobja in varnosti poroči z arogantnim založnikom Ghoshem. Ko mrtvega berača, ki mu je Vijay podaril svoj plašč, zamenjajo za Vijaya, založnik objavi knjigo njegove poezije, ki postane uspešnica. Vsi, ki so pesnika prej zaničevali, se zberejo, da bi počastili njegov spomin. Vijay prekine slovesnost s strastno pesmijo, v kateri obsodi hinavščino in pozove k nasilnemu uničenju pokvarjenega sveta.
kritike
»Prva izmed mojstrovin Guruja Dutta, romantična melodrama, postavljena v Kalkuto, pripoveduje o žeji po ljubezni, žeji po priznanju in žeji po duhovni izpolnitvi.«
– Nasreen Munni Kabir, Guru Dutt: A Life in Cinema
»Po mojem mnenju najboljši muzikal vseh časov, zgodba o notranji stiski umetnika, o skorumpiranosti družbe in izgubljeni ljubezni. Dobri filmi vedno govorijo o mnogih stvareh hkrati; o življenju samem. To je eden takšnih filmov.«
– Ritesh Batra, režiser Okusa po ljubezni, Najboljši filmi vseh časov, Sight and Sound
»Mislim, da je film obupa žanr zase. Poistovetiš se z obupom, ki ga doživlja protagonist, in čutiš, da si takšen kot on; mučenik, ki ga nihče ne razume. Za tistih nekaj ur se prepustiš obupu, potem pa izstopiš iz filma.«
– Ashutosh Gowariker, režiser filma Lagaan: Bilo je nekoč v Indiji
»Film Velika žeja je v kratkem življenju svojega ustvarjalca doživel velik komercialen in kritiški uspeh. Guru Dutt je ustvarjal v žanru melodrame in bil enako občutljiv za obe njegovi komponenti, melodijo in dramo. Podobno kot Orson Welles je imel jasno vizijo o svojih protagonistih in jo je znal mojstrsko izraziti, kar dokazujejo bogato niansirane igralske interpretacije v Veliki žeji. Njegova drama temelji na zadržanosti. Tam, kjer bi drugi indijski režiserji kričali, je on šepetal. /…/ Kar se tiče pesmi, jih ni znal nihče uporabiti na bolj učinkovit način. V Veliki žeji je Guru Dutt prekršil konvencije indijskega filma: pesmi je vključil v obliki fragmentov ali kot podaljšek dialoga, včasih pa jih je razširil prek standardne dolžine. /…/ A kakorkoli je že pesem uporabil, njegovo popolno obvladovanje mizanscene in ritmične montaže izraža široko paleto čustev – od skrajne nežnosti in čutnosti do dramatičnega konflikta in surovega nasilja. /…/ Guru Dutt je v Veliki žeji ustvaril svet, globoko solidaren z ljudmi, ki živijo na robu družbe, od prostitutke do potujočega maserja. Liki kljub težkim življenjskim razmeram ohranjajo svojo človečnost in so daleč od sentimentalnosti, ki tako pogosto zaznamuje indijske filme. Režiserjev smisel za podrobnosti pa se kaže tudi v opisu bogatih in vplivnih: Dutt nam pokaže zunanje znake njihove domišljavosti, arogantnost njihovih gest in besed ter krutost njihovih dejanj. Prav humanizem Velike žeje je morda tisto, kar nas po vseh teh letih še vedno tako privlači in navdušuje. Filmi Guruja Dutta nas vabijo, da bolje spoznamo druge in sami sebe.«
– Arun Khopkar, Cinema Ritrovato
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski: film je bil na sporedu od 24. do 29. januarja 1961.