V dolini superlisic Russa Meyerja … odkrit napad na spolne navade vaših babic, mater in še več … klofuta čez zadnjico ženske enakopravnosti … torpedni rušilec moškega mačizma … brutalen obračun z zadržki in obsesijami … agresivne seks-bombe, voljni kmetavzi, vazelin, flanela in negližeji, farji s protekcijo, črne nogavice, buhteča oprsja, terapevtska prešuštva, ponovna rojstva in razsvetljenja, nezvesta dekleta in možati smetarji. GLEJ, GLEJ, LAVONIA … Russova vrhovna in vrhunsko obdarjena muza EUFAULA ROOP … prsata psalmistka radijskih frekvenc JUNK YARD SAL … mokre sanje vsakega fizikalca FLOVILLA THATCH … pohotna medicinka in seksualni surogat LOLA LANGUSTA … bolj vroča od mehiškega burrita THE VERY BIG BLONDE (alias Candy Samples) … Kakšno razkošje! Kakšno izobilje!
Film, ki ga je beograjska cenzura leta 1981 prepovedala, prvič na domačem platnu!
Russ Meyer (1922–2004), kultni velikan ameriškega neodvisnega filma, kralj (s)eksploatacije, podzemlja in grindhousa ter veliki borec za filmsko, osebno in seksualno svobodo govora je jezove filmske permisivnosti preplavil že leta 1959 s prelomnim »nudie cutie-jem« The Immoral Mr. Teas. Sledila je poplava žanrskih klasik ali »drive-in Steinbeck« filmov, kot jih je poimenoval Meyerjev koscrenarist in dolgoletni prijatelj Roger Ebert: Lorna (1964), Mudhoney (1965), Faster, Pussycat! Kill! Kill! (1966). V dolini superlisic pripada zadnjemu obdobju hiper-barvnih super-satiričnih ultra-parodij. Bržkone je njihov delirični vrhunec.
»Mar potemtakem v Ameriki ne obstaja niti en sam avtorski režiser? Morda en. En sam človek, ki si izmišlja svoje zgodbe, producira svoje filme in jih tudi režira. Pa še posname jih sam. In povrhu zmontira. Vse to pa spremlja še silovito osebna in resnično edinstvena vizija sveta. Ta človek je Russ Meyer.«
– William Goldman, Adventures in the Screen Trade
»Od nekdaj me neznansko zanimajo bujna oprsja.«
– Russ Meyer