Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odpre se čez 09:30).

Specialec Ha-shoter

Nadav Lapid / Izrael / 2011 / 105 min

Neposredna intelektualna politična drama prinaša vpogled v etnična in socialno-ekonomska trenja izraelske družbe.

režija Nadav Lapid, scenarij Nadav Lapid, fotografija Shai Goldman, glasba Aviv Aldema, montaža Era Lapid, igrajo Yiftach Klein, Yaara Pelzig, Michael Mushonov, Menashe Noy, Michael Aloni, Gal Hoyberger, Meital Berdah, Shaul Mizrahi, Rona-Lee Shim'on, Ben Adam

festivali, nagrade Jeruzalem 2011 (najboljša fotografija, najboljši izraelski scenarij), Locarno 2011 (posebna nagrada žirije)

IMDb

Neposredna intelektualna politična drama prinaša vpogled v etnična in socialno-ekonomska trenja izraelske družbe.

Jaron je član elitne policijske protiteroristične enote, bleščečega izraelskega orožja, naravnanega proti »arabskemu sovražniku«. Obožuje svoje delo, svoje mišičasto telo in tovariški duh, ki vlada med pripadniki enote. Vse bolj vznemirljivo postaja tudi njegovo zasebno življenje. Z ženo v kratkem pričakujeta otroka in vsak hip lahko postane oče. Ob tem pa ga čaka še profesionalni izziv: spoprijeti se mora z radikalno, nasilno skupino protestnikov, ki zamaje njegovo podobo sveta in mu da vedeti, da v njegovi državi divja tudi vojna, ki nima nobene zveze s Palestinci.

»V šestdesetih in sedemdesetih letih, ko se je v Zahodni Evropi pojavil politični terorizem, je bil Izrael socialistična, v temeljih enakopravna država. Danes so v Izraelu največje gospodarske vrzeli zahodnega sveta. Razredna nasprotja zastira spor s skupnim sovražnikom – Palestinci. Pod površino pa vreta gnev in občutenje zlorabe. V filmu Specialec dozorita in izbruhneta, zaduši ju sila, večja od njiju samih. Skušal sem ustvariti nasprotje med tema skupinama, vsaka izraža enega od sporov – narodnega in družbeno-gospodarskega.« (Nadav Lapid)

Nadav Lapid
Rojen leta 1975 v Tel Avivu, Izrael. Študiral je filozofijo in zgodovino. Delal je kot športni in kulturni novinar ter televizijski kritik. Kot direktor fotografije je sodeloval pri snemanju dokumentarcev, izdal pa je tudi zbirko novel Keep on dancing. Njegovi kratki filmi, posneti med študijem na Sam Spiegel Film School, so bili prikazani na festivalih v Cannesu, Berlinu in Locarnu, Specialec pa je njegov celovečerni prvenec.

filmografija
2004 Proyect Gvul (Border Project) (srednjemetražni/medium-length)
2005 Kvish (Road) (kratki/short)
2006 Ha-Chavera Shell Emile (Emile’s Girlfriend) (srednjemetražni/medium-length)
2011 Hashoter (Policeman/Specialec)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.