Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med učenci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od učenk naredi samomor, sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt … Film je prejel nagrado FEDEORA na Mednarodnem tednu kritike v Benetkah, osem nagrad na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prebil pa se je tudi med tri finaliste za nagrado LUX.
»Razredni sovražnik [je] ne samo eden najbolj navdušujočih prvencev zadnjih nekaj let, pač pa tudi eno najbolj kompleksnih in dovršenih del sodobnega slovenskega filma.«
– Denis Valič, Radio Ars
»Slovenija je dobila svoj film o mladinskem uporu, ki bo verjetno postal klasika.«
– Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO
»/…/ neverjetno pronicljiva obdukcija najstniške psihe in mentalitete množice, metafora družbenega upora in slogovno premišljena filmska sonata v odtenkih hladne modrine.«
– Ana Jurc, ‘Filmi leta 2013’, MMC RTV SLO
»Razredni sovražnik, ki bi ga lahko vrteli na triple-billu s Cantetovim Razredom in Lonerganovo Margaret, je film o ljudeh, ki ne sprejemajo odločitev. Ki se niso sposobni odločati. Ki ne vedo, kaj bi počeli. Ki ne vedo, kako bi živeli. Sabina se je po drugi strani odločila. Sprejela je odločitev. Za razliko od vseh ostalih v tem filmu. V deželi, v kateri ni nihče sposoben sprejeti odločitve, zasluži odločitev tega, ki naredi samomor, absolutno spoštovanje. Sliši se ironično, toda v deželi, v kateri nihče ne ve, kaj točno bi počel v življenju, je prav samomorilec najboljši zgled za to, kako živeti. Nihče ne ve, zakaj je Sabina naredila samomor. Niti film tega ne ve. Zakaj je naredila samomor? Zakaj ga drugi niso?/…/ ZELO ZA.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina