Po mesecih nekakšne svobode, brez obveznosti do svojih otrok, a hkrati tudi po času, v katerem so prevladovali občutki osamljenosti, žalosti, preobremenjenosti in zapostavljenosti, se 34-letni Lenny, moški sivih, rahlo razmršenih las, odpravi v šolo po svoja otroka. Vsako leto namreč nekaj tednov preživi s svojima sinovoma: Sage ima 9, Frey pa 7 let. Otroka in njuno kramo odpelje v svoje newyorško stanovanje. Zave se, da se bo moral odločiti, ali je njun oče ali zgolj njun prijatelj. Vseeno kaže, da v naslednjih dveh tednih v njihovem življenju zavlada popolno brezzakonje.
»V filmu vidimo tega moškega v skrajnih položajih, v trenutkih žalosti, stresa. A on se iz tega vseskozi poskuša norčevati, vse skupaj spremeniti v zabavo. Mislim, da je prav to tisto, kar povzema duha in je pomembno za ves film.«
(Joshua Safdie)