Ko sedemnajstletna Autumn spozna, da v podeželski Pensilvaniji nima možnosti za prekinitev neželene nosečnosti, se s sestrično Skylar poda na dolgo pot z avtobusom v New York.
daljša vsebina
Sedemnajstletna Autumn se zdi preresna za svoja leta. Medtem ko njene sošolce zanimata druženje in zabava, se Autumn drži ob strani, igra na kitaro in sklada svoje pesmi. Po šoli dela v trgovini, skupaj s sestrično Skylar. Ko zaradi nenavadnega počutja in slabosti obišče zdravnika, izve, da je noseča. Autumn otroka ne želi obdržati, vendar v majhnem mestu sredi podeželske Pensilvanije ni nikogar, ki bi ji lahko svetoval in pomagal. Zaupa lahko le sestrični Skylar in z malimi prihranki se skupaj se podata v New York. Skozi intimni portret dveh deklet se izriše zgodba o prijateljstvu, pogumu in sočutju.
kritike
»Ne, to ni Juno, temveč angažiran, jezen, radikalen film, film s fronte, film brez izgovorov in filtrov, a ne kriči. Pa vendar: bolj ko je redkih besed, glasneje in ekspresivneje govori o toksični, nečloveški, antisolidarni, mizantropski, patriarhalni politiki, ki hoče žensko čim bolj ponižati in osamiti, pravico do izbire čim bolj kriminalizirati, Ameriko pa vrniti v petdeseta, ko je bil splav prepovedan in je bil lastnik ženskega telesa moški. ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Pravica žensk do samoodločanja postane predmet novega in radikalnega junaškega popotovanja.«
– Manohla Dargis, The New York Times
»Film, ki k občutljivi tematiki pristopa z izjemno dozo pristnega sočutja in z izjemnim občutkom za zajemanje majhnih karakternih lastnosti.«
– Jernej Trebežnik, Najboljši filmi v letu 2020, Ekran
»Nikoli redko včasih vedno je več kot observacijska drama – to je drama skrajne subjektivnosti. /…/ Gre za tisto vrsto sublimne filmske preprostosti, ki lahko izvira le iz celostne vizije tako življenja kot umetnosti.«
– Richard Brody, The New Yorker
»Nikoli redko včasih vedno je tiho prevzemajoč filmski biser: podoben sanjam in hkrati neizprosno naturalističen, trdno zgrajen, a prežet z razburkanimi tokovi tesnobe.«
– Andrew Barker, Variety
»Film, ki z nenavadno lahkotnostjo in skrbjo spregovori o splavu in nasilju nad ženskami, ne da bi se o tem moral neposredno izrekati.«
– Petra Meterc, Najboljši filmi v letu 2020, Ekran
»Zgodba o odraščanju s pridihom filma ceste; presunljivo iskren in globoko ganljiv film.«
– Mark Kermode, The Observer
»Šola odnosa med kamero in igralci. Najbolje zrežiran film, kar sem jih videla v 2020.«
– Urša Menart, Najboljši filmi v letu 2020, Ekran