iz prve roke
»Iskala sem novo zgodbo. Na neki zabavi sem opazila moškega s tetovažo Frankensteinove neveste. Pomislila sem: poznam ikonografijo, poznam lik, ampak ali sem film sploh kdaj videla? Šla sem domov in si ga prvič ogledala. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da neveste v njem skoraj ni. Film ima naslov Frankensteinova nevesta, ampak sploh ne govori o Frankensteinovi nevesti. Elsa Lanchester je res naredila vtis. V filmu se pojavi samo za tri minute in ne spregovori niti besede, a je pustila trajno sled v naši kulturi. /…/ Tip je osamljen in razumljivo je, da išče partnerico. Ni posebej izbirčen in nazadnje domov pripelje nekoga brez vsakršne avtonomije, brez lastnega glasu … Pomislila sem: kaj če bi vzeli isti format, isto zgodbo, ampak nevesti dali ogromno lastne volje in moči? Kaj če bi ji dali potrebe, inteligenco, čustva in ranljivost? Kaj bi se zgodilo potem? To je bila uganka, ki se mi jo je zdelo vredno raziskati.«
– Maggie Gyllenhaal
»Ko sem prvič prebrala Maggiejin scenarij, sem imela občutek, kot bi me priključili na električni tok. Opisala bi ga kot najbolj pankovsko ljubezensko zgodbo, kar jih je kdaj bilo. Kot Bonnie in Clyde ali Divji v srcu, ampak naša ima v svoji koži bencin, mi pa držimo v roki vžigalico.«
– Jessie Buckley
»Nevesta in Pošast, »otroka« Chicaga gangsterske dobe, postaneta power couple, nova Bonnie in Clyde, eksekutorja toksičnih – nasilnih, plenilskih, posiljevalskih, morilskih – moških /…/, gibanje #MeToo, glas mrtvih (»Mrtvi bi radi nekaj povedali«), revolucija iz onostranstva, vrnitev potlačenega, edini glas razuma v hladnem, krutem, nasilnem, zatiralskem, femicidnem, pošastnem svetu, v katerem so mrtvi bolj živi od živih in v katerem lahko le mrtva ljubimca rečeta, da se bosta ljubila, dokler ju smrt ne loči, ker s tem najbolje poudarita, da se bosta – ustvarjena drug za drugega – ljubila in borila do konca časa. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina