Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odprto še 06:29, tel: 01 239 22 17).

Neskončna lepota La grande bellezza

Paolo Sorrentino / Italija / 2013 / 142 min

Blišč in beda sodobne rimske visoke družbe skozi oči Jepa Gamberdelle, ciničnega novinarja in neuresničenega pisatelja, gostitelja dekadentnih zabav in neutrudnega zapeljivca v iskanju 'neskončne lepote'. Neskončna lepota je prejela Evropsko filmsko nagrado za najboljši film ter zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.

igrajo Toni Servillo, Carlo Verdone, Sabrina Ferilli, distribucija Fivia - Vojnik

IMDb

Blišč in beda sodobne rimske visoke družbe skozi oči Jepa Gamberdelle, ciničnega novinarja in neuresničenega pisatelja, gostitelja dekadentnih zabav in neutrudnega zapeljivca v iskanju ‘neskončne lepote’. Neskončna lepota je prejela Evropsko filmsko nagrado za najboljši film ter zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.

kritike
»Sorrentinova Neskončna lepota je predvsem fascinantna freska rimske mondene banalnosti.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

»Film je tudi mene sprva povsem očaral. Videl sem ga kot svojevrsten kritičen premislek tistega življenjskega koncepta, ki je tako ljub Italijanom, vsem dobro poznanega la bella vita. /…/ Ob drugem ogledu pa se nisem mogel znebiti občutka, da je tudi v Neskončni lepoti nekaj temeljno praznega, da je vse samo videz in poigravanje s formo, medtem ko nam podobe pravzaprav ne povedo nič konkretnega, pa čeprav so čudovite in nas fascinirajo. A naj vsakdo presodi sam. Neskončna lepota je nedvomno delo, ki si zasluži več ogledov in prav vsak bo prinesel ugodje, a hkrati tudi seme dvoma. Morda pa mora biti tako.«
– Denis Valič, Radio Ars

»V [Jepovem] praznem bolščanju lahko vidite tisto neoliberalno ‘priložnost’, ki nikoli ne razočara. V vseh teh jet-set rentnikih lahko vidite relikte sveta, ki se mu čas izteka. V Neskončni lepoti lahko vidite meditacijo o visokih stroških ekonomske svobode. ZA +«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Neskončna lepota je vsekakor neskončno vizualno in zvočno lep film. Predvsem pa z veliko mero humorja na nezajedljiv, prepričljiv način pripoveduje o površinskosti, izumetničenosti, plehkosti ter končni resnici in dražu življenja, ki se razkriva pod gostostjo besed, bliščem podobe in okovjem predstav.«
– Neža Mrevlje, PlanetSiol

»Sorrentino ponuja zabaven pogled na italijansko družbo ob koncu ciklusa. /…/ Režiser Paolo Sorrentino je k sreči dovolj pameten, da ne imitira velikana. Neskončna lepota je bolj spoštljiv poklon, ki nadaljuje tam, kjer se je pred 53 leti končalo Sladko življenje
– Deborah Young, The Hollywood Reporter

»Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje kakšen film preplavil s takšnim valom čistega užitka – ne užitka, prave evforije – kot Neskončna lepota. /…/ Neskončna lepota vas bo bodisi izčrpala bodisi vznejevoljila zaradi svoje nezaslišane, čezmerne arogance ali pa vas pripravila do tega, da boste prevzeto pomislili: ‘No, temu – z dobrim in slabim vred – se reče film.’«
– Jonathan Romney, Film Comment

»/…/ izmenično elegična in sveta naveličana filmska freska sodobnega Rima, ki citira tako melanholični hedonizem Sladkega življenja in Fellinijevega Rima kot dekadenco zadnjih dni Rimskega imperija. Virtuozna filmska stvaritev /…/.«
– Lee Marshall, Screen Daily

»Neskončna lepota, vzneseno ljubezensko pismo rimski dekadenci, je Sorrentinov najboljši film doslej.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Film je poln duhovitih dovtipov, pretresljivih uvidov, inteligentnih dialogov ter čudovitih prizorov večnega mesta s skritimi vrtovi, neminljivimi umetninami ter zavidanja vrednimi razgledi. /…/ Eden najboljših filmov letošnjega Liffa pa tudi letošnjega leta.«
– J. G., Delo

»/…/ oster, neizprosen in resnično radikalen, poleg tega pa še izjemno stilsko oblikovan.«
– Žiga Čamernik, Ekran

»Osupljiva fotografija Luca Bigazzija večno mesto še enkrat predstavi v impozantni luči, povsem primerljivi z veličastnostjo Fellinijevega Sladkega življenja
– M.M., Pogledi

»Na terasi Jepa Gambardelle lahko spremljamo labodji spev civilizacije, v katerem slišimo glasove kardinala, skorajšnje svetnice, striptizete, malomeščanske komunistke, bolestno ambicioznih staršev … in pisatelja, ki je vse, kar je želel povedati, napisal že pred štiridesetimi leti, v drugih časih, zdaj pa nemo čaka, da na večno mesto pade zastor …«
– Manca G. Renko, Ekran

sreda, 11. 02. 2015

Filmska srečanja ob kavi: pogovor ob projekciji filma Neskončna lepota

Po projekciji filma smo se pogovarjali s filozofom in sociologom dr. Levom Kreftom.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Seks in furija Furyô anego den: Inoshika Ochô (Sex & Fury)

Norifumi Suzuki

petek, 13. 02. 2026 / 22:30 / Dvorana

Ikona japonskega rožnatega filma Reiko Ike in kultna švedska nimfeta Christina Lindberg se z mečem in pištolo pomerita z jakuzami – prva v maščevanju očetove smrti, druga, da bi se rešila iz ujetništva. V ikoničnih prizorih Norifumija Suzukija, ki krasijo kultno klasiko pinky violence cikla studia Toei, boste zlahka prepoznali navdih in predlogo Tarantinove sage Ubila bom Billa (Kill Bill, 2003–2004).