zgodba
Chicago, 1929. Ko se jazzovska glasbenika brez prebite pare znajdeta na begu pred mafijo, naletita na popolno krinko. Preoblekla se bosta v ženski in pridružila dekliškemu jazzovskemu orkestru na gostovanju v Miamiju. Kot dekleti se Joe in Jerry (Tony Curtis in Jack Lemmon) nemudoma spoprijateljita s privlačno pevko Sugar Kane (Marilyn Monroe) in vse gre kot po maslu. Toda njuni preobleki kmalu pritegneta pozornost pohotnega milijonarja in v Miamiju se ravno pripravlja shod vseh mafijskih družin.
Huronsko smešna in pikantno začinjena mojstrovina Billyja Wilderja z vrhunskimi predstavami Tonyja Curtisa, Jacka Lemmona in neskončno očarljive Marilyn Monroe. Z nenehnim nizom komičnih pripetljajev in dovtipov, ki švigajo kot za stavo, si je upravičeno prislužila naziv najbolj smešnega filma vseh časov po mnenju Ameriškega filmskega inštituta.
kritike
»Wilder je razumel Marilyn Monroe bolje kot katerikoli režiser poprej ali kasneje. Razumel je, kaj ji leži in kaj ne. ‘Njen čar je v tem, da ima dve levi nogi,’ je rad pravil. ‘Sicer bi postala nekoliko slabša Eva Marie Saint.’ Drugi so se zmotili, ko so imeli Monroejevo za igralko resničnega razpona, kar ni bila. Nekateri so opazili le njen videz, toda bila je, kot vsi vemo, nekaj veliko globljega kot zgolj lepa. Wilder je bil nekje vmes. Razumel je, da je kljub vsej otožnosti – ki jo Nekateri so za vroče tudi zahteva – Marilyn kot igralka lahkotna komedijantka, Marilyn ženska pa dekle. /…/ Vsi vemo, da je bila Marilyn vroča, toda Wilder je prepoznal tudi njeno toplino in ji v Nekateri so za vroče dovolil, da s svojo domačnostjo vnese nekaj miline v njegovo brezobzirno zabavo. Ona je srce te komedije, edina, ki ne igra, da bi izvabila smeh (pa čeprav ga). In če tudi vi, tako kot jaz, menite, da ta film pripada Marilyn Monroe, je tako zato, ker ga je Wilder položil v njene roke. /…/ Mislim, da je skrajni čas, da začnemo Wilderja slaviti za njegove ženske like: Sabrino, Phyllis Dietrichson, Normo Desmond, Fran Kubelik … /…/ Ne pozabimo Ninočke in Sugarpuss O’Shee iz Ognjene krogle, likov, ki jih je napisal za Ernsta Lubitscha in Howarda Hawksa. /…/ Tisti, ki imajo Wilderja za ‘mizantropa’, pozabljajo, da moraš za upodabljanje strtih src imeti srce. Poglejte te ženske. One so Wilderjevo srce.«
– Sam Wasson, The Criterion Collection
»Wilderjeva komedija Nekateri so za vroče je eden večnih zakladov filmske umetnosti, navdihnjen film, posnet z izjemno veščino, film, ki se ves čas vrti okoli seksa, a se pretvarja, da govori o zločinu in pohlepu. Pretkan je z Wilderjevim vedrim cinizmom, zato ne izgublja časa s sentimentalnostjo in vsi se v njem vedejo v skladu s temeljnimi darvinističnimi vzgibi. Ko iskrena čustva preplavijo te like, jih udarijo kot strela z jasnega: Tony Curtis misli, da hoče samo seks, Marilyn Monroe misli, da hoče samo denar, a oba sta še kako osupla in srečna, ko spoznata, da v resnici hočeta le drug drugega.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times
