Danes je blagajna odprta od 17:30 do 21:30 (odpre se čez 03:41).

Ne misli, da bo kdaj mimo Ne misli, da bo kdaj mimo

Tomaž Grom / Slovenija / 2023 / 75 min / brez dialogov

»Želel sem zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi. Film ima podnaslov: 25. 4.–26. 1. To sta datuma smrti in rojstva mojega sina. Zame dva pomembna mejnika. To sta tudi začetek in konec snemanja. Vmes je točno devet mesecev.« – Tomaž Grom

avtor Tomaž Grom, pomočnica režije, produkcija Špela Trošt, distribucija Zavod Sploh

festivali, nagrade Festival slovenskega filma (vesna za najboljši celovečerni film, vesna za najboljšo glasbo)

Baza slovenskih filmov

Fotografije

kritike
»Film, ki vseskozi beži, beži pred nečim ali nekom, pred samim sabo … Film, ki noče biti film, temveč opis, dnevnik poti, dni in življenj, ki so ušla, ki so ušli nadzoru, življenju samemu … Kar je, beži, a beži tudi tisto, česar ni, in v nobenem od njiju ni nič romantičnega, še posebej pa ne boga … Morda le čas, ki ga odšteva glasba, ko dominira nad begom … Odšteva? Šteje? Meri? Ne, uteleša, čeprav se zdi, da je čas nem, v tišini teče in porojeva in ugonablja oblike: bivanje sámo … /…/ Film, tako poln konkretnega, ki pa vseeno deluje kot abstrakcija, uprizarjajoča samo bistvo tega, kar je, bolje, njegov približek, ki pa ima pred sabo še neskončno dolgo pot … Do sebe … Film, ki se v samem sebi na tej poti po prostoru in času morda nekoč končno najde … Najde končno …«
– Blaž Lukan

»Ne misli, da bo kdaj mimo je trip s kamero. Tako kot je bil trip s kamero Mož s kamero, ki ga je leta 1929 posnel Dziga Vertov. In film Ne misli, da bo kdaj mimo, ki bi se lahko začel s prvim verzom Prešernove poeme Kam? (‘Ko brez miru okrog divjam’) in končal z zadnjima dvema verzoma (‘in de ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje’), v resnici izgleda kot reimaginacija Moža s kamero – reimaginacija filma, ki bi ga morali Slovenci reimaginirati ali rimejkirati pred slabimi stotimi leti, potemtakem v času, ko so posneli filma V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Namesto Zlatoroga – ali Strmin (ki so bile itak rimejk Zlatoroga) – bi morali posneti slovenskega Moža s kamero. Če bi ga, bi danes filmsko sijali – tako pa se še vedno opotekamo v otroškem obdobju filma. Z vsemi otroškimi boleznimi vred. Ko je žirija na letošnjem Festivalu slovenskega filma za najboljši film razglasila Gromov eksperiment, se je zdelo, da je s tem izrekla nezaupnico Slovenskemu filmskemu centru in njegovim igranim celovečercem, toda s tem je izrekla tudi zaupnico glorifikaciji gibanja, navsezadnje, Gromov film, ki bolj beži proti nečemu kot pa pred nečim (ali nekom), je poziv h gibanju, poziv slovenskemu filmu, naj se že zaboga premakne. Naj se že začne gibati. Naj že postane gibanje (magari val, novi val). Naj se že znebi te svoje ‘centristične’ zatohlosti, postanosti in zadahlosti. Naj se že prezrači. Morda je čas, da se vrne na Triglav. Se bo vsaj premaknil.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Ne misli, da bo kdaj mimo je povsem samosvoj film z močnim emotivnim nabojem, ki zahteva prisotnega gledalca_ko. Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt. Kamera je ves čas v gibanju, kamorkoli bi zavila, se zdi, bi našla novo zgodbo. Nenehno razpira nove prostore in v banalnosti vsakdana najde poezijo. Film kot ritual, kot nuja, ki bolečino pretvarja v lepoto.«
– utemeljitev vesne za najboljši celovečerni film

»Drugi film Tomaža Groma, tako kot prvi, skozi umetniško igrivost razpre vedro in otožno filozofsko globino.«
– Muanis Sinanović, Radio Slovenija

»/…/ Ne misli, da bo kdaj mimo [je eden od lanskih] slovenskih filmskih vrhuncev, saj nas s tankočutnostjo popelje v svet, v katerem se gledalec in film drug drugemu odpirata, v katerem film ravno z ustvarjanjem močnih občutij in nikdar povsem definiranih atmosfer odpre prostor za gledalca, da ta prisluhne njegovi pripovedi in občutkom ter hkrati sam naseli njegove pokrajine.«
– Robert Kuret, Delo

»Ne misli, da bo kdaj mimo/…/ je film očeta, ki ne more preboleti sinove smrti – film o svetu, v katerem nič ne traja. Obenem pa je puzzle – film s tvistom, ki pa ga nihče ne pojasni: če ne veste, zakaj se dogaja to, kar se dogaja (če torej ne veste, da je skriti gibalec tega gibanja »nerazumljiva« smrt), ga ne boste povsem razumeli, a film vam te skrivnosti – da ga žene, oživlja in osmišlja smrt – ne bo razkril. Tudi na koncu ne. Kriptičen film. /…/ Tega mola – tega gibanja, tega časa, tega gibanja časa – ni nikoli konec. Mol za nekaj trenutkov celo obmolkne – kamera nikoli. Potuje, leti, blazni naprej. A nikoli ne pride do konca. Nikoli ne pride do cilja. Nikoli ne pride do rešitve. Njen cilj je gibanje. Prihajanje. Odhajanje. In vse te hitre vožnje kamere so kadri-sekvence, mali, minimalistični, pikareskni, orbitalni videi, pomnoženi, raztroseni in ponavljani, kalejdoskopske zanke, vizualne ekstaze glasbenega loopa, lirične instalacije, variacije, Mobiusovi trakovi, pospešeni žurnali, kompulzivni dnevniki, rašomonske revizije Neskončnega dneva. A nobenih obrazov ne vidimo. In nobenih velikih planov. In tudi dialogov ni. Le izredno čustvena, vrtoglava, imerzivna simfonija gibanja. To, kar vidimo, ni tok zavesti, temveč tok vesti. Brez igralcev, brez setov. Ne misli, da bo kdaj mimo je trip s kamero, avatarjem časa, ki se le napol spomni svojih sanj.  ZELO ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

sreda, 07. 02. 2024

Pogovor po premieri filma Ne misli, da bo kdaj mimo

Premierni projekciji filma Ne misli, da bo kdaj mimo je sledil pogovor z avtorjem Tomažem Gromom in producentko Špelo Trošt.

četrtek, 01. 02. 2024

Prešernov dan 2024 v Kinodvoru

Na kulturni dan, v četrtek, 8. februarja 2024, bomo v Kinodvoru predvajali tri slovenske filme: Jezdeca Dominika Menceja bosta na ogled brezplačno, na sporedu pa bosta še Šterkijada Igorja Šterka in dokumentarec Pero Damjana Kozoleta. Vstopnice za Jezdeca so pri blagajni Kinodvora na voljo za prevzem od danes, 1. februarja, za preostali projekciji so že v prodaji, tudi prek spleta.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Črni čaj Black Tea

Abderrahmane Sissako

petek, 21. 06. 2024 / 18:30 / Dvorana

Veliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako (Čakajoč na srečo) se vrača z melanholično romanco, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta.

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

petek, 21. 06. 2024 / 19:00 / Mala dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

Naključni morilec Hit Man

Richard Linklater

petek, 21. 06. 2024 / 21:30 / Kinodvorišče

Film Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) – bolj ali manj resnična zgodba o lažnem najetem morilcu – je domiselna eksistencialna komedija o identiteti, predvsem pa seksi, zabavna in nenehno presenetljiva filmska poslastica.