iz prve roke
»Milost je film o ljubezni. Tistem neustavljivem motorju, ki poraja dvome, ljubosumje, nežnost, čustva, razumevanje življenja, odgovornost. O ljubezni in vseh njenih kompleksnih odtenkih pripoveduje skozi oči Mariana De Santisa, verjetnega, a povsem izmišljenega predsednika republike. Mariano De Santis ljubi svojo pokojno ženo, ljubi svojo hčer in sina ter vse generacijske razlike, ki ga ločujejo od njiju. Ljubi kazensko pravo, ki ga je študiral vse življenje. Mariano De Santis je za svojo resno in strogo fasado človek ljubezni.
Milost je film o dvomu. O nujnosti, da ta dvom gojimo, posebej v svetu politike in še zlasti danes, ko politiki prepogosto nastopajo s svojim topoumnim naborom prepričanj, ki povzročajo le škodo, trenja in zamere ter ogrožajo kolektivno blaginjo, dialog in vsesplošni mir. Mariano De Santis je človek, ki ga žene dvom.
Milost je film o moralni dilemi. Ali naj odobri pomilostitev dveh oseb, ki sta zagrešili umor, čeprav v morda olajševalnih okoliščinah? Ali naj kot katolik podpiše sporni zakon o evtanaziji? V mladosti je name močan vtis naredil Dekalog Krzysztofa Kieślowskega. Mojstrovina, ki se v celoti osredotoča na moralne dileme. Zaplet vseh zapletov. Bolj napet kot triler. Niti slučajno si ne domišljam, da sem se približal genialnosti Kieślowskega, globini, s katero je obravnaval moralna vprašanja, vendar sem se vseeno čutil dolžnega poskusiti. Živimo v zgodovinskem trenutku, ko se etika včasih zdi nekaj opcijskega, izmuzljivega, nedoločljivega ali pa jo prevečkrat omenjajo le iz preračunljivosti. Toda etika je resna stvar. Svet drži pokonci. In Mariano De Santis je resen človek.«
– Paolo Sorrentino
kritike
»Nedoumljivost življenja je lepa, a takšna je tudi naša želja po védenju. Biti človek – sporoča Milost – pomeni boriti se proti negotovosti in izgubiti; nato pa se boriti in izgubiti še enkrat.«
– Bilge Ebiri, Vulture
»To je izjemno zrel in po režiserjevih merilih zmeren film /…/, ki pa mu ne manjka kreativnih prebliskov, bistroumnega humorja in vizualnih užitkov, značilnih za Sorrentinova najboljša dela.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Pretiran, čudovit in dekadenten razmislek o smrti, ljubezni, čakanju in seveda – življenju.«
– Luis Martínez, El Mundo
»Sublimno.«
– Eithne O’Neill, Positif