Danes je blagajna odprta od 10:00 do 19:00 (odpre se čez 24 minut).
od 15. junija 2023

Ljubezen, nemške marke in smrt Aşk, Mark ve Ölüm

Cem Kaya / Nemčija / 2022 / 98 min / nemščina, turščina, angleščina

Slikovit dokumentarni esej o malo znani glasbeni kulturi turških gastarbajterjev v Nemčiji – od nostalgičnih pesmi prvih let do hip-hopa druge in tretje generacije. Nagrada občinstva za najboljši dokumentarec v sekciji Panorama na Berlinalu.

nastopajo İsmet Topçu, Yüksel Özkasap, Metin Türköz, Cavidan Ünal, Hatay Engin, Cem Karaca, Boe B., Dede Deli, Derya Yildirim, distribucija Demiurg

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

Fotografije

zgodba
V zgodnjih šestdesetih letih je Zvezna republika Nemčija iz Anatolije in drugih delov Turčije novačila tako imenovane gostujoče delavce. Te je od vsega začetka spremljala tudi glasba – košček dóma v tuji deželi. Z leti so se v Nemčiji razvile samostojne glasbene smeri, ki v matični državi v takšni obliki niso obstajale.

iz prve roke
»Kaj pravzaprav sodi pod turško glasbo v Nemčiji ali pa je že sam izraz nejasen? Mar ne poznamo nešteto stilov turške glasbe? Kaj pa glasba tukaj živečih Kurdov, Grkov, Armencev in turških Jezidov? O homogeni turški glasbeni kulturi v Nemčiji je težko govoriti, saj je zelo raznolika. Razlike so tudi med posameznimi regijami. Glasbene scene v Berlinu, Frankfurtu in Hamburgu je treba obravnavati ločeno, tako kot tiste na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Kljub temu pa so vse del medžanrske evropske popkulture, ki je v ZRN ubrala povsem drugačno smer kot v matični Turčiji. Ta glasba je izvirna, ima svoj sleng, rituale in ustvarja lastne zvezde.
Prav zaradi svoje neodvisnosti je bila zame še posebej zanimiva. Bolj kot podobnosti sem iskal razlike. Kaj je bilo tu v Nemčiji drugače in zakaj? Tukajšnji umetniki so pesmi, običaje in plese interpretirali v skladu s svojim okoljem. Turška ali kurdska poroka v osemdesetih letih v telovadnici nekje v Porurju je imela povsem drugačno družbeno vlogo kot primerljiv dogodek v Turčiji. To je bila hkrati obletnica mature, koncert in prireditev za samske, gostje pa so prihajali iz vse Evrope. Obredi, kot je zažiganje rakije, turškega janeževega žganja, so bili nemške posebnosti, ki jih v Turčiji nihče ni poznal. Poročni muzikantje v Nemčiji so morali znati igrati sloge vseh turških regij, saj so priseljenci prihajali iz vseh delov Turčije. Zvok se je v Nemčiji spremenil tudi zaradi hitrega dostopa do tehnoloških novosti, na primer semplov klaviatur, ki so se pojavili na nemških glasbenih sejmih.
Glasbena scena je z leti rasla, se spreminjala, sledila modi in narekovala trende, toda večini Nemcev je ostala neznana. Zunaj skupnosti je bila komaj opazna. Ne nemški mediji ne nemška družba niso kazali večjega zanimanja. Zato ljudje radi govorijo o subkulturi. S filmom Ljubezen, nemške marke in smrt se želim temu odločno zoperstaviti. Naš dokumentarec govori o glasbeni socializaciji treh milijonov ljudi turškega porekla v Nemčiji. To ni underground, to je najbolj veličasten pop.«
– Cem Kaya

kritike
»Ritmična in živahno napisana filmska enciklopedija turške glasbe v Nemčiji.«
– Berlinale

»Gradili so hiše, izdelovali avtomobile, opravljali najbolj umazana dela, garali kot živina, toda Nemci so nad njimi vihali nosove. Nemške ekonomije brez njih ne bi bilo, a so živeli tako, kot da je Nemčija v ekonomski krizi. Nemčija je po njihovi zaslugi doživljala bum, a Nemci jih niso hoteli poznati. Ničesar niso hoteli imeti z njimi, niso jih spustili medse. Zato so si ustvarili svoj vzporedni svet: z družabnim življenjem, zabavami, koncerti, lepotnimi tekmovanji, poročnimi dvoranami, gazini in protestnimi štikli o migrantski, gastarbajterski izkušnji – o ločenosti od ljubljenih, nemških dekletih, ki jih dobiš za pol steklenice limonade, razčlovečenju, zlagani Nemčiji, ki jim je ukradla življenje in ljubezen. Ti pevci in pevke – »glas turških izseljencev« – so polnili dvorane, arene in štadione, njihova glasba pa je postala industrija. Vračala jim je zavest, osmišljala je njihovo vztrajanje in kljubovanje, legitimirala njihov socialni in sindikalni boj, varovala jih je pred sovražnim okoljem in rasistično ošabnostjo. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Film z natančno montažo enakovredno odmerja raznovrstne vidike obdobij ter dosledno razišče situacije in njihov izraz v glasbi pri vseh generacijah. Pri tem ne pozabi na najmlajše, ki so v tuje okolje prišli v otroških letih, tako imenovano pozabljeno generacijo, ki so se v ozračju rasističnega nasilja konec 80. in v začetku 90. let našli v hiphopu. Film Ljubezen, nemške marke in smrt Cema Kaye se je namenil povedati zgodbo tisočih v časovnem razponu pol stoletja. To pa je v enem filmu zagotovo težko zajeti. A mu je uspelo. Že res, da film lahko ponudi samo obris kompleksne zgodovine, toda Kaya premišljeno in z veliko srčnosti gledalcem na več ravneh predstavi gastarbajtersko izkušnjo, ki je bila nenazadnje tudi izkušnje številnih Slovencev, za mnoge pa še vedno je. S tem pa veliko pove tudi o sodobnih delovnih migracijah, ki so vse prevečkrat skrite očem.«
– Petra Meterc, Radio Slovenija

Spletni ogled filma

Ne morete v kino? Ta film si lahko ogledate tudi na spletu.

Druga godba v Kinodvoru

V četrtek, 8. junija, smo s premiero slovenskega filma Poletje ’91 odprli letošnje Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic, ki bo ponovno prizorišče predstavitev glasbenih dokumentarcev iz cikla Druga godba v Kinodvoru.

četrtek, 01. 06. 2023

Poletje se v Kinodvoru začne s Kinodvoriščem!

V Kinodvoru vsako leto poskrbimo, da lahko gledalci in gledalke med svoje aktivnosti na prostem dodajo – kino! Tudi v letu, ko praznujemo stoletnico kina na Kolodvorski, dvajseto obletnico art kina in petnajsto obletnico mestnega kina, se bomo s filmi najprej podali na Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic, ki se skriva v notranjem dvorišču stavbe, nekoč palače Ljubljanski dvor.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Črni čaj Black Tea

Abderrahmane Sissako

nedelja, 23. 06. 2024 / 11:00 / Dvorana

Veliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako (Čakajoč na srečo) se vrača z melanholično romanco, postavljeno v afriško četrt tretjega največjega kitajskega mesta.

Kinobalon / Dodatna projekcija

Robotove sanje Robot Dreams

Pablo Berger

nedelja, 23. 06. 2024 / 11:30 / Mala dvorana

Animirani film, ki brez besed naslika barvito in toplo pripoved o pomenu prijateljstva in njegovi krhkosti. Film je hkrati tudi ljubezensko pismo New Yorku. Nominiranec za oskarja in prejemnik številnih najpomembnejših nagrad za najboljši animirani film leta.

Zadnjič

Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka

Hayao Miyazaki

nedelja, 23. 06. 2024 / 14:15 / Dvorana

Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.