zgodba
Na oddaljenem planetu se v Glompastem gozdu srečata nezemljana Meta in Bine, ki postaneta prava prijatelja. Njuni družini, rdeči Lini in modri Lazi, niso navdušeni nad tem, da se družita. »Z Linom nikoli ne smeš se igrati!« vzklika babica Laz, medtem ko Metin dedek Lin pravi, da so Lazi »čudni stvori«. Meta in Bine pobegneta z dedkovo rdečo raketo, zato morata babica in dedek premostiti medsebojne razlike. Iščoč Meto in Bineta Lini in Lazi potujejo po vesolju, pri tem pa se naučijo sobivati. Ko že usahne upanje, da bi ju našli, se člani obeh družin odpravijo na domači planet, kjer v Glompastem gozdu zagledajo pobegli par. A Line in Laze čaka še eno presenečenje. Bine in Meta jim predstavita otročička Lin-Laza, ki je vijoličast od glave do peta.
Lini in Lazi The Smeds and the Smoos
režija Samantha Cutler, Daniel Snaddon, po knjigi Julia Donaldson, Axel Scheffler, scenarij Julia Smuts Louw, animacija Jessica Austin, montaža Robin Sales, glasba René Aubry, glasovi Jana Zupančič, Silva Čušin, Vladimir Jurc, Lena Hribar Škrlec, Klemen Slakonja, Saša Mihelčič, Blaž Šef, Uroš Smolej, Maša Derganc Veselko, Lana Bučevec, v sodelovanju z RTV Slovenija
IMDbFotografije
Aktualno
Zadnji viking Den sidste viking
Anders Thomas Jensen
nedelja, 05. 04. 2026 / 11:00 / Dvorana
Mads Mikkelsen kot John Lennon v krvavi, skandinavsko odštekani črni komediji o dveh bratih, ki se odpravita na pot, da bi našla davno zakopani plen – in spotoma odkrijeta sama sebe. »Chiquitita, you and I know …«
Mary Anning, raziskovalka fosilov Mary Anning, chasseuse de fossils
Marcel Barelli
nedelja, 05. 04. 2026 / 14:30 / Dvorana
Animirani film prikazuje paleontologinjo Mary Anning pri dvanajstih letih. Vedoželjna, pogumna in neugnana deklica krši pravila in norme svojega časa že v mladosti, pozneje pa postane ena prvih znanstvenic. Njena zgodba nas opogumlja, da sledimo sebi in svojim zanimanjem.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
nedelja, 05. 04. 2026 / 15:15 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.