zgodba
Štiridesetletna Leila je vse življenje posvetila skrbi za svoja starša in štiri brate. Družina se ves čas prepira in zaradi gospodarske krize utaplja v dolgovih. Medtem ko se njeni bratje le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, Leila skuje načrt, kako bi jih rešila pred na videz neizogibno usodo …
iz prve roke
»Navdihnila me je resničnost: resnična zgodba neke velike družine. /…/ Zgodba se me dotakne le, če ima elemente tragedije. Če ni izrazito dramatična, me ne zanima; začutiti moram trpljenje likov. Prav to skušam razviti tudi v svojih scenarijih. V mojih filmih trpljenje običajno izvira iz dogodkov, ki sem jim bil priča v resničnem življenju in so v meni vzbudili odpor. Resničnost zaseje seme zgodbe, ki nato dobi romaneskno razsežnost.«
– Saeed Roustaee
kritike
»To je kot arthouse žajfnica v najboljšem možnem smislu; film, v katerem sta vsak kader in vsaka vrstica dialoga preračunana do popolnosti; s tiste vrste prepričljivo kompleksnim zapletom – polnim vedno novih razkritij, razporejenih kot majhna darilca –, ki gledalca drži v napetosti od prvega do zadnjega kadra. /…/ Pravi presežek filma je scenarij, vijugast in živahen nabor epskih pogovorov in paradoksalnih prepirov, prignanih do čustvene in pripovedne perfekcije. /…/ Film Leilini bratje je ostra kritika patriarhata in globoko zakoreninjene tradicije, ki pa hkrati skuša pojasniti, zakaj se ju ljudje slepo oklepajo kot nekakšnega eksistencialnega balzama. /…/ Izjemno!«
– David Jenkins, Little White Lies
»Saeed Roustaee prinaša veliko, razburljivo družinsko dramo v italijansko-ameriškem slogu, s silovitimi igralskimi nastopi, spektakularnim poročnim prizorom in pridihom Viscontijevega filma Rocco in njegovi bratje ter Coppolovega Botra. V jeznem in bolečem medsebojnem obtoževanju pa je celo nekaj Arthurja Millerja.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Film, zgrajen na naravni in prepričljivi igri odličnih igralcev, podprti z natančnim občutkom za kadriranje, sijajnimi dialogi in velikopoteznostjo mizanscene (zlasti v osupljivem prizoru poroke v duhu Briana de Palme), je globoko ganljiv. V tem pogledu bo epilog Leilinih bratov ostal v spominu kot eden najbolj gracioznih in nepozabnih trenutkov /…/ festivala v Cannesu. In filma na splošno.«
– Olivier Bombarda, Bande à part
»Film v slogu obsežnega Zolajevega ali Dickensovega romana iz 19. stoletja, zgoščenega v triurno zgodbo, spremlja štiri brate in sestro, kako se trudijo obdržati glavo nad vodo v neusmiljeni iranski družbi, ki jo dušijo goljufije, razredni boj, klanski spori in gospodarstvo na robu katastrofe. /…/ To je velik film – tako v smislu obsega kot tega, kar skuša povedati o Iranu skozi zgodbo o neštetih težavah neke družine. Roustaee kot filmski ustvarjalec meri tako visoko in široko, da uspe kljub občasno zgrešenemu cilju najti čisto svoj presunljivi glas.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Scenarist in režiser Saeed Roustaee v vizualno in tematsko ambicioznem [filmu] izjemno samozavestno žonglira z resnico, lažmi, nasprotujočimi si motivacijami, posledicami mednarodnih sankcij in vnaprejšnjo izključenostjo iz kakršnegakoli družbenega napredka. Film /…/ je zahvaljujoč odličnim igralskim nastopom in vse bolj tveganim situacijam, v katere se zapletajo liki, izjemno razburljiv. /…/ Ta pretanjeni, prepričljivi čustveni tour de force se ne zdi tako dolg, kot je njegov čas trajanja.«
– Lisa Nesselson, Screen Daily
»Čeprav imajo v Iranu tradicijo socialnih filmov, je pričujoči prežet s posebnim besom, ki ga odmakne od dolorizma in ustvari drugačno, bolj premeteno pripoved, v kateri posameznikov boj za obstanek, panično junaštvo preživetja /…/, trči ob igrice moči, ponižujoče nagrade ter obljube o dobičku, ki se takoj po izplačilu spremeni v novo vrsto dolga …«
– Didier Péron, Libération
»Prava zvezda filma Leilini bratje je kompleksen scenarij, ki prekipeva od človečnosti, globine in humorja ter ustvari pristno čustven portret nepopolne družine /…/.«
– Jihane Bousfiha, The Playlist
»Režiser gradi prizore z živahno dokumentarno energijo in se vztrajno izogiba melodramatičnim tropom, četudi bi ti morda pripomogli k bolj privlačni, manj zapleteni ali preprosto lažje prebavljivi pripovedi.«
– Peter Debruge, Variety
»Film se odpre in zaključi z družinskim očakom, ki je v svoji nečimrni želje po družbenem priznanju nemara najbolj tragična figura, zaslužna za polom celotne družine. Saeed Roustaee se je pri oblikovanju svojega celovečerca naslanjal tudi na italijanski neorealizem v prikazu družbene neenakosti, močnega razslojevanja in socialnih krivic. S sijajno kriminalko Sveti pajek /…/ tvorita prav zanimiv par vpogledov v drobovje sodobni iranske družbe, ki jima tabuji niso prav nič tuji. Film Leilini bratje skratka skozi pripoved neke posebne družine, ustvari sliko celotne skupnosti. Podobno kot je kritičen do dušečega okovja tradicije in patriarhalnih vzorcev, ne odmika niti pogleda od stranpoti tako imenovanega napredka.«
– Gorazd Trušnovec, Radio Slovenija