Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odpre se čez 10:59).
od 17. marca 2025

Kino Volta Kino Volta

Martin Turk / Slovenija, Italija / 2024 / 85 min / slovenščina, italijanščina, angleščina

Film Martina Turka (Ne pozabi dihati) ni zgodovinski dokumentarec o nastanku kinematografa, pač pa nostalgično in igrivo obujanje duha ljudi, ki so bili del zgodbe.

režija Martin Turk, scenarij Martin Turk po motivih istoimenskega eseja Draga Jančarja, fotografija Darko Herič, montaža Beppe Leonetti, glasba August Braatz, zvok Julij Zornik, scenografija Elisabetta Ferrandino , kostumografija Polonca Valentinčič, maska Angelina Rusin, produkcija Radovan Mišić (Fabula), soprodukcija Marta Zaccaron (Incipit Film), RTV Slovenija, igrajo Danijel Malalan, Nikla Panizon, Adriano Giraldi, Franko Korošec, Andrea Germani, Francesco Godina, Daniel Grimstone, Rachel Roisin Browne, Paolo Venier, distribucija Fabula

festivali, nagrade Trst (svetovna premiera); SEEfest; Filmski festival Bloomsday (nagrada žirije za najboljši celovečerec); DOKUDOC Maribor; Festival slovenskega filma (nagrada Art kino mreže Slovenije za najboljši film)

Fotografije

zgodba
Leta 1909 so se v Trstu, glavnem pristanišču Avstro-Ogrskega cesarstva, štirje pogumni podjetniki sestali z mladim učiteljem angleščine, Jamesom Joyceom. Ta jim je predlagal, naj vložijo sredstva v odprtje prvega stalnega kinematografa na Irskem: Kina Volta.

iz prve roke
»Jamesa Joycea vsi poznamo, ne poznamo pa tržaških podjetnikov, ki so z njim odprli Kino Volta v Dublinu. To je bilo izhodišče za moj dokumentarec. Želel sem posneti zelo tržaški film, poklon svojemu mestu in ljudem, ki so sodelovali pri tem podvigu.«
– Martin Turk

»Film Kino Volta je zame poseben z več vidikov, najbolj pa zaradi svoje igre s formo. Zaradi mešanja igranega in dokumentarnega formata, kjer igralci in liki iz ‘resničnega’ v ‘fiktivni’ svet prehajajo na videz naključno, prosto in svobodno. Gledalca to sprva morda zmede, ampak ga hkrati posrka v film in nagradi z lastnim doživljanjem in raziskovanjem zgodbe, ki jo fragmentirano sestavlja v svoji glavi. /…/ Na snemanju v Trstu /…/ sem obnemel, navdušen nad 115 let starim svetom, ki se mi je pojavil pred očmi. Za dobro fotografijo je ključnega pomena sam objekt snemanja – torej tisto, kar je pred kamero. Odločitev, iskanje in potrditev tega sodijo med najpomembnejše ustvarjalne postopke direktorja fotografije.«
– Darko Herič, Ekran

kritike
»/…/ toda veseljaški, teatralični bloomsdayski igrokaz, v katerega Martin Turk zavije to metarekonstrukcijo (bolj Umetni raj kot Cinema Paradiso), ni le glorifikacija naivnosti filmskega otroštva, temveč tudi dekonstrukcija otročjosti slovenskega odnosa do filma in ovviamente faliranosti slovenskega filmskega čustvovanja. Še dobro, da so Slovenci nategnili Joyca – je vsaj pozabil na film in se posvetil Uliksu. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

Premiera filma Kino Volta ob Dnevu svetega Patrika

Na premieri filma Kino Volta se nam je pridružila številna filmska ekipa. Dogodek smo pripravili ob Dnevu svetega Patrika s podporo Veleposlaništva Irske.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.