iz prve roke
»V iranskih medijih se občasno pojavijo zgodbe o povsem običajnih ljudeh, ki v vsakdanjem življenju naredijo nekaj zelo nesebičnega. Zaradi tega humanega dejanja se za nekaj dni znajdejo v središču pozornosti, potem pa hitro utonejo v pozabo. Tovrstne zgodbe o vzponu in padcu so me zelo zanimale. /…/ Kot povsod po svetu imajo družabni mediji tudi v Iranu ključno mesto v življenju ljudi. Gre za precej nov pojav, vendar je njegov vpliv tolikšen, da se je težko spomniti, kakšno je bilo življenje prej. /…/ V iranski družbi je po mojih izkušnjah to še očitnejše kot drugod. Mislim, da je stvar mogoče pojasniti z družbeno-političnimi razmerami v državi. /…/ Iran je zaprt prostor, kjer nimaš svobode, da bi spregovoril in povedal svoje mnenje. /…/ Zdi se mi, da se v naši državi pogovori na družabnih omrežjih bolj kot kjerkoli drugje vrtijo okoli družbenih in političnih vprašanj. /…/ Ljudje družabne medije pri nas morda potrebujejo bolj kot v svobodnejših družbah. /…/ V iranski družbi ugled pomeni vse. Od mnenja drugih ljudi je odvisna tvoja svoboda, pa tudi tvoje možnosti. Toda ljudje niso samo njihov ugled, ljudje so ambivalentni. Junak govori o človeku, ki je pripravljen žrtvovati vse, samo da bi ohranil svoj ugled.«
– Asghar Farhadi
kritike
»Kaj pomeni biti pravi junak v času, ko se zaradi družabnih omrežij petnajst minut slave zdi velikodušna ocena? Če veš, da ravnaš prav – ali je sprejemljivo malo zaigrati in prikrojiti resnico, da bi druge prepričal o svoji pristnosti? In kaj storiti, kadar bi varovanje lastne časti pomenilo onečaščenje nekoga drugega? Ta in druga moralna vprašanja iranski režiser Asghar Farhadi v svojem novem filmu preplete v nadvse prepričljivo dramo, ki sloni na izjemnem osrednjem nastopu Amirja Jadidija /…/. V tej zgodbi ni nihče popoln, nihče ni zgolj negativec; in medtem ko naši sumi o Rahimu naraščajo in upadajo, mi, gledalci, postanemo čustveno središče nenehno spreminjajočih se sivih območij.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Nič ni bolj obscenega od dobička, ki je vgrajen v ‘dobra dejanja’, in nič ni bolj kapitalističnega in sebičnega od nesebičnosti, sugerira Junak, v katerem Asghar Farhadi, avtor Preteklosti, Trgovskega potnika in oskarjevske Ločitve, sprofilira laži, iluzije, sprenevedanje, moralna jecljanja in nenehno samooglaševanje, ki so potrebni, da človek preživi kapitalizem in vse njegove perverzije – kulturo slave, teror imidža, družbo spektakla, politiko nadzorovanja in avtokratski, totalitarni bazar. V kapitalizmu se je nemogoče osvoboditi. Kapitalizem deli in vlada – v tako kafkovsko polarizirani družbi pa je vse težje moralno ravnati. To, da si dober, ni več dovolj. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina