Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odpre se čez 11:28).

Hafis Hafez

Abolfazl Jalili / Iran, Japonska / 2007 / 98 min / perzijščina

režija/directed by, Abolfazl Jalili, scenarij/screenplay, Abolfazl Jalili, fotografija/cinematography, Abolfazl Jalili, glasba/music, Yungchen Lhamo, Abolfazl Jalili, Daf Group, zvok/sound, Mehrdad Dadgari, Masih Seraj, Mehdi Asadi, montaža/editing, Abolfazl Jalili, igrajo/cast, Mehdi Moradi, Kumiko Aso, Mehdi Negahban, Hamide Hedayati, producent/producer, Abolfazl Jalili, Yuji Sadai

IMDb Uradna stran

Shams al-Din, ki si je z recitiranjem verzov iz Korana prislužil vzdevek Hafez (po perzijskem poetu), dobi vabilo z nalogo, da filozofijo svete knjige predstavi Nabat, muftijevi hčerki. Med učiteljem in učenko se skozi pogovore o religiji, filozofiji in poeziji razvije prepovedana naklonjenost, ki ne ostane neopažena. Skozi kompleksen prikaz sufijevske doktrine se kljub očitno religiozni noti filma odvija ljubezenska zgodba, podobna tisti o Romeu in Juliji. Jalili je kot vizualni mojster v zvočno sliko, skoraj popolnoma pripadajočo odlomkom iz Korana, spretno vpletel vizualne elemente z dvoumno vsebino, ki zahtevajo pozornost gledalca. Prepletanje stoletja trajajočih tradicij z vsakdanjimi samoumevnostmi, kot so letalski in avtomobilski prevozi, ustvarja zanimive anahronizme, ti pa niso edini adut – po mnenju nekaterih – najbolj izvirnega in ustvarjalnega iranskega režiserja. »When I started my first film 25 years ago, it was about children in the prison that has been left over from the shahs’ Pahlavi times. That film has been banned at the beginning of the revolution, and later i couldn’t get any permission for my films from the government. This is my 13th film that I have made and it was not shown, because it was made without the government’s permission. After the last election, the new government has said to me: »Bring your films and we will see what we can do,« but since my films haven’t been shown in Iran for so many years, I am now making films for foreign audience.« (Abolfazl Jalili)

Abolfazl Jalili

Iranski režiser, rojen leta 1957, je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel s snemanjem kratkih dokumentarnih filmov, prvi celovečerec Milad pa je predstavil leta 1983. Sledili so mu, med drugimi, Det Means Girl (1994), Dance od Dust (1998) in Full or Empty (2005). V svojih filmih običajno ne nastopa le v režiserski vlogi, marveč je podpisan tudi pod scenarije in montažo, v Hafezu pa je ustvaril tudi glasbo.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.