zgodba
Stvari gredo hudo narobe, ko Jerry Lundegaard, mali prodajalec avtomobilov iz Minnesote, najame dva suroveža, da ugrabita njegovo ženo, za plačilo pa jima obljubi del odkupnine, ki jo namerava izsiliti od njenega premožnega, stiskaškega očeta. Ko se trupla začnejo kopičiti, primer prevzame zelo zagnana in zelo noseča policijska načelnica Marge Gunderson. Bo kos izzivu? You betcha!
iz prve roke
»Zame je Fargo slovarska definicija grotesknega. Je čudovit in odvraten hkrati.«
– William Macy
kritike
»Fargo je sarkastični, srhljivi, groteskni, labirintni panoptikum bratov Coen – film, na katerega je mogoče pogledati z vseh strani. Tudi skozi pekel. Le neba tu ni. Za nikogar. /…/ Kar gre lahko narobe, tudi gre narobe. Vsem. Ko mali ljudje skujejo zaroto, s kakršnimi se ponavadi bavijo eksperti, profiji, jim reč uide iz rok. Nič ne morejo. Videti so kot klovni, imbecili, stupids. Dvojne igre so za njih pretežke. ‘Pet trupel za tako malo denarja,’ svojemu možu postoka noseča policistka (Frances McDormand), ki ne ve, da je trupel v resnici osem. Fargo izgleda kot brat filma Ni prostora za starce, le da se dogaja na snegu.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Kot namiguje naslov, film ves čas preveva občutek oddaljenosti in neraziskanega območja. Vsej njegovi pretirani vsakdanjosti navkljub se zdi, da se začne tam, kjer se drugi filmi končajo.«
– Janet Maslin, The New York Times, 1996
»Fargo vijuga med satiro, komedijo, suspenzom in nasiljem, dokler se nazadnje ne izkaže za enega najboljših filmov, kar sem jih kdaj videl. Ko ga gledaš, z naraščajočim navdušenjem ugotavljaš, da sta ustvarjalca ogromno tvegala, a se vsakič znova spretno izmazala in ustvarila film, ki je popolnoma izviren, hkrati pa domač kot par starih čevljev. /…/ Brata Coen sta resničnost povzdignila v človeško komedijo – film, v katerem z užitkom opazujemo, kako iznajdljivo izpelje en neverjeten prizor za drugim. Dela, kot je Fargo, so razlog, zakaj imam rad film.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times, 1996
»Suspenz, satira, kriminalka, grozljivka, komedija in pronicljiv (četudi nekoliko nadrealističen) družbeni komentar se združijo in še enkrat dokažejo, da brata Coen (razen redkih izjem) še vedno z lahkoto obvladujeta ameriško filmsko sceno.«
– Geoff Andrew, Time Out
»Glede na njuno ljubezen do potegavščin, lahko trditvi, da se je neka verzija te zgodbe dejansko pripetila, verjamemo ali pa tudi ne – toda na koncu to sploh ni pomembno. Kar ostane z nami, so tihi obup in preprosti užitki vsakdanjega življenja na Srednjem zahodu, trapasti načini, kako ljudje prikrivajo svoje čustvene in intelektualne pomanjkljivosti, ter izmenična nesmiselnost in lepota človeškega življenja.«
– Jonathan Rosenbaum, 1996