Štiri kratke, drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi. V programu kratkih animiranih filmov se predstavljajo avtorice mlajše generacije, Lea Vučko, Veronika Hozjan in Valeria Cozzarini, ter mojster risane 2D animacije Grega Mastnak. Odraslim priporočamo ogled filmov v spremstvu mlajše osebe!
Program:
Dekle, ki se ni balo medvedov
Lea Vučko, Slovenija / Hrvaška /Madžarska, 2025, 20′, Invida
Nekoč je živelo dekle, ki se ni balo ničesar. Da bi jo zadržal doma, jo je oče svaril pred medvedom. Toda ona se preobleče v fanta in se odpravi v svet, ki dekletom pogosto ne prizna moči. Na poti premaguje čarobna bitja in lastne strahove – vse do srečanja z legendarno pošastjo, ki jo za vedno spremeni. Več .
Julka
Valeria Cozzarini, Slovenija / Italija / Hrvaška / Bolgarija, 2025, 11′ 35”, Arsmedia
Ko Julki mama splete kito, se s prijateljema odpravi v šolo. Razigrano hitijo po ulicah Trsta, mimo tramvaja, ladij in galebov, vse dokler njihovega klepeta ne sliši učitelj. V šoli je namreč dovoljeno govoriti le v enem jeziku – italijanščini. Več .
Nemogoč otrok
Grega Mastnak, Slovenija, 2026, 19’19”, OZOR, zavod za gibljive slike
Pred davnimi, pradavnimi časi je živelo krdelo ljudi, in to karseda udobno. Večino časa niso počeli nič in so vse dni počivali. Potem pa se je mlademu paru rodil otrok z nenavadno veliko glavo. Miru je konec, nastopil je čas za napredek.
Plavutarji
Veronika Hozjan, Slovenija / Hrvaška, 2026, 9’42”, Dagiba
Mesto poplavlja. Ljudje se hitro prilagajajo novi resničnosti – če se potopijo v vodo, jim čudežno zrastejo plavuti. Čevljar se trmasto oklepa starega načina življenja, njegovo ženo pa vabi pesem brezskrbnih plavutarjev. Ker voda vztrajno narašča, je treba sprejeti odločitev. Bosta sledila drugim? Ali bosta izbrala drugačno pot?
zanimivosti o filmih
Film Dekle, ki se ni balo medvedov je navdihnila albanska ljudska pravljica, ki smo jo spoznali v istoimenskem stripu; v njem so združili moči pripovedovalka Špela Frlic (priredba pripovedi), stripar Izar Lunaček (pisec scenarija) in mlada umetnica Dora Benčevič, ki je prispevala risbe. Z animiranim filmom režiserke Lee Vučko pa je zgodba dobila tudi filmsko obliko.
Zamislite si svet, v katerem je prepovedano izražanje v lastnem jeziku, svet, v katerem lahko učitelj za uveljavljanje te prepovedi uporabi kakršnokoli nasilje. To je Julkin svet v Italiji, leta 1920. Scenarij za film Julka temelji na črtici pisatelja Borisa Pahorja, Metulj na obešalniku.
Film Julka je posnet v tehniki rotoskopije. Ta posebni in redki način ustvarjanja filmov pričara gibanje prek fotografije oz. videoposnetka. Tudi film Nemogoč otrok na poseben način združuje tehniko animacije peska in 2D računalniške animacije. Glasbo za film sta prispevala Vojko Sfiligoj in Boštjan Gombač.
V 2D računalniški animaciji sta narejena tudi filma Dekle, ki se ni balo medvedov in Plavutarji. Pri prvem sta glasbo prispevala Aleksander Pešut (Schatzi) in Robert Pešut (Magnifico), pri drugem pa Matej Okroglič.
o avtorjih
Lea Vučko je animatorka in ilustratorka. Po študiju ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani se je usmerila v animacijo ter sodelovala pri številnih priznanih kratkih filmih in projektih. Leta 2022 je debitirala s kratkim animiranim filmom Legenda o Zlatorogu, ki je bil prikazan na več kot 80 mednarodnih festivalih. Kot soustanoviteljica studia Octopics razvija nove avtorske projekte.
Valeria Cozzarini je režiserka kratkih filmov, animatorka in slikarka, rojena v Maniagu v Italiji. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in že v času študija začela eksperimentirati z animacijo. Dragocene izkušnje je nabirala tudi zunaj meja domovine, na primer v Centru za umetnost in medije v Karlsruheju v Nemčiji. Je multidisciplinarna umetnica, dela tudi kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami.
Grega Mastnak je režiser, scenarist in producent animiranih filmov. Mlajšim gledalcem, pa tudi odraslim se je priljubil s serijami animiranih filmov Bizgeci (2003–2009) in Princ Ki-Ki-Do (2014–2020) ter s kratkim animiranim filmom Gospod Filodendron in jablana (2017). Njegove filme prepoznamo po zašpičeni pripovedni osti in nalezljivem humorju.
Veronika Hozjan je magistrirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem umetniškem ustvarjanju prepleta slikarstvo in animacijo. Večinoma raziskuje prostore med resničnostjo in fantazijo. Kot animatorka je delala pri kratkih in celovečernih animiranih filmih ter televizijskih serijah. Plavutarji so njen prvenec.