Danes je blagajna odprta od 10:00 do 21:20 (odprto še 02:12, tel: 01 239 22 17).
Kinobalon:

Bonobo Beni Bonobos

Alain Tixier / Francija / 2010 / 90 min / podnapisi, francoščina / 7+ (ob razlagi tudi 5+)

Eden od scenaristov filma je Philippe Calderon, režiser Kinobalonove uspešnice Beli pramen – pustolovščine malega bobra!

režija Alain Tixier, scenarij Alain Tixier, Philippe Calderon, Gauillaume Vincent (priredba po zamisli Claudine André in resnični Benijevi zgodbi), glasba Jean-Baptiste Sabiani, producent Jean-Pierre Bailly, glasovi Sandrine Bonnaire, Emmanuel Curtil, distribucija v Sloveniji FIVIA - Vojnik

IMDb

zgodba
Glavni junak filma je enoletni opičji mladič Beni iz zavetišča Lola ya Bonobo (DR Kongo), kjer se uči veščin, ki jih potrebuje za vrnitev v džunglo. Beni je eden zadnjih mladičev vrste bonobo, ki je izjemno inteligentna in ogrožena. Od šimpanzov, njihovih najbližjih sorodnikov, se razlikujejo po bolj miroljubnem in igrivem vedenju.

Benija je pred kruto usodo rešila lastnica zavetišča, Claudine André, ki se že več let trudi, da bi zaščitila bonobe. V zavetišču jih vzgaja skupaj z drugimi človeškimi mamami in jih navaja na samostojno življenje. Claudine se pripravlja, da bo izbrala novo skupino bonobov, zrelih za izpust v divjino. Beni je pustolovske narave in hitre pameti – bo med njimi tudi on? Zgodbe bonobov nam pripovedujeta Claudine in izmišljen Benijev glas, poln humornih in navihanih misli, zaradi katerih je film primeren tudi za mlajše otroke.*

knjižicapedagoško gradivo

bonobi
Sprva so imeli bonobe za pritlikavo vrsto šimpanzov, pozneje pa so odkrili, da gre za posebno vrsto opic. Bonobo (Pan panicus) je ob šimpanzih, gorilah in orangutanih četrta vrsta velikih opic. Bonobi in šimpanzi so si v marsičem podobni, toda če jih pobliže pogledamo, opazimo, da so nekoliko manjši in vitkejši. Imajo tudi bolj rožnate ustnice, črn obraz in dolge črne lase z veliko prečko na temenu. Odrasli bonobo lahko zraste tudi do 1 metra in več. Samica tehta 35 kg, samec pa 45 kg. Živijo lahko do 60 let. Čas brejosti traja skoraj 8 mesecev. Opica bonobo je človeku genetsko najbližje. Imamo kar 98 odstotkov skupnih genov.

Bonobi so izjemno mirnega in prijaznega značaja. Živijo v strukturirani družbi z večplastnimi medosebnimi odnosi. Njihov življenjski prostor so močvirnati gozdovi Kongovske kotline, ki na severu meji na reko Kongo, na jugu pa na reki Sankuru in Kasai. Za kotlino je značilna biotska raznovrstnost vseh oblik življenja, tako rastlinja kot živalstva; tam živijo gorile, gozdni sloni, žirafe in bonobi. Ti gozdovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine in so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja planeta.

Življenjsko okolje bonobov čedalje bolj ogrožata divji lov in redčenje gozdov. Les teh gozdov služi za pridobivanje premoga za krajevno prebivalstvo. Bonobi so žrtve trgovanja z mesom divjih živali. Nastavljene pasti po gozdovih jim lahko povzročijo hude poškodbe. Ko lovci pokončajo matere samice zaradi mesa, osirotele mladiče pogosto prodajajo na ulicah Kinšase kot sejemske živali.

Naš najbližji sorodnik je na pragu izumrtja. Če so leta 1980 našteli 100.000 primerkov, pa se danes njihovo število giblje med 5000 do 15.000.

Tu si lahko ogledate katek prispevek o razliki med bonobi in šimpanzi.

iz prve roke
“Če je François Rabelais nekoč zapisal, da je smeh lasten le človeku, je to gotovo zato, ker ni spoznal opic bonobo.”
– Alain Tixier, režiser

portret avtorja
Alain Tixier je znan po seriji dokumentarcev Ushuaia episodes. Vso kariero je posvetil snemanju narave in živalskih vrst. Ob snemanju dokumentarca o opicah je slišal za vrsto bonobo in takrat se je odločil, da obišče rezervat Lola Ya Bonobo in jih dodobra spozna. S svojim videzom in vedenjem so te opice v hipu osvojile njegovo srce. “Bonobi so manjkajoči člen v naši evoluciji. Srečanje z njimi pa je kot skok v prazgodovino.” Ko mu je Claudine povedala, da je neki primatolog z Instituta Max Planck opravil primerjalne teste med ljudmi, šimpanzi in bonobi na primerljivi razvojni stopnji, na katerih je najvišjo oceno osvojil bonobo Beni, se je odločil, da bo glavni lik njegovega filma prav on. Prav tako je nanj vplivala resnična zgodba o bonobu Kanzyju iz laboratorija univerze v Atlanti, ki razume 3000 angleških besed in komunicira prek računalnika s 600 piktogrami, ki predstavljajo besede in koncepte.

Claudine André
Belgijka Claudine André je ustanoviteljica naravnega zavetišča Lola ya bobobo (v lingalščini to pomeni “raj za bonoboje”). Strastna ljubiteljica etnologije in fotografiranja, hči kolonov in mati petih otrok je nekega dne spoznala slabo in propadajoče stanje v živalskem vrtu v Kinšasi v času državljanske vojne med letoma 1993 in 2002. Odločila se je, da ga reši. Kmalu zatem so ji trgovci prinesli umirajočega mladiča vrste bonobo, ki ji ga je uspelo rešiti, ljudje pa so začeli k njej nositi še druge osirotele opičje mladiče. Sčasoma je nastala majhna skupnost bonobov. Danes živijo v naravnem 15 hektarjev velikem gozdu, ki je skoraj enakovreden njihovemu izvornemu življenjskemu okolju. Sem zahajajo številni študentje in znanstveniki primatologi, ki opazujejo bonobe in skušajo razvozlati njihovo govorico.

Claudine André si za svoje delovanje prizadeva pridobiti sredstva različnih mednarodnih organizacij, znatno pomoč ji namenja tudi francoska igralka Brigitte Bardot. Leta 2000 so ustanovili PASA (Pan-African Sanctuary Alliance), zvezo 18 panafriških tovrstnih zavetišč. Zveza je pripomogla k izboljšanju organizacijskih izobraževalnih in zdravstvenih razmer dela na področju zaščite opic. Kljub temu ostaja trgovanje z mesom divjih živali še vedno največja grožnja za opice bonobo, zato Claudine André poudarja pomen ozaveščanja izobraževanja zlasti otrok o pomenu bonobov. Vsako leto namreč zavetišče obišče 30.000 otrok.

dodatne dejavnosti

Kinodvor, 3. 9. ob 16:30 (premiera filma)
Opičja uganka ali Mamica, kje si?

lutkovna predstava, 20 minut, priredba, igra in režija: Ajda Rooss, Irena Rajh Kunaver, produkcija: Lutkovno gledališče FRU-FRU

Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. “Saj mi nobena od živali ni podobna,” joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti.

Otroci v predstavi srečajo različne živali, njihova imena in značilnosti. Spoznavali bomo pojme, kot so toplo, mehko, kosmato, sluzasto, viseče, leteče … predvsem pa, da so mame lahko zelo različne. Predstava ponuja odlično izhodišče za pogovor, kaj se zgodi, če se otrok izgubi, in kako se iz gosenice razvije metulj.

Zgodba: Julia Donaldson
Prevod in besedilo pesmic: Milan Dekleva
Likovna podoba: Špela Trobec, Iztok Hrga
Glasba: Nino de Gleria
Oblikovanje luči in tehnična pomoč: Anže Virant                                 

Foto: Urška Boljkovac
Produkcija: FRU-FRU, Koprodukcija: HIŠA otrok in umetnosti

ZOO Ljubljana, 10. 9. od 9:00 do 10:30
Kinobalon na potepu: šimpanzi v ZOO
Na potepu bomo spoznali družino šimpanzov. Kako jim je ime? Koliko so stari? Kdo je miren in kdo nagajiv? Kaj imajo radi in česa ne? Spoznali bomo tudi druge primate, ki živijo v našem živalskem vrtu. Udeležba je brezplačna, število mest je omejeno, prijave sprejemamo po elektronski pošti na naslov kinobalon@kinodvor.org. Pri prijavi navedite število in imena vseh udeležencev, tudi odraslih spremljevalcev. Dobimo se pred vhodom v živalski vrt ob 8:45.

Knjižica Kinobalon: Bonobo Beni
V pripravi je nova knjižica iz zbirke Kinobalon, ki bo otrokom približala film in opice bonobo. V knjižici pa bomo svetovali tudi, kako pripraviti najboljšo opičjo zabavo na svetu! Z izvirnimi ilustracijami Damijana Stepančiča in pesmijo Miklavža Komelja! V knjižici objavljamo tudi zvočno delavnico. V pomoč pri oponašanju bonobov vam bo ta video.

Pedagoško gradivo: Bonobo Beni
Učiteljem in staršem v gradivu ponujamo dodatne informacije o filmu in opicah bonobo ter ideje za pogovore in ustvarjanje v razredu in doma.

————————————-

* Za starše le majhno opozorilo: na začetku filma je nekaj prizorov slabega  ravnanja z opicami (ustrel Benijeve mame, Beni v kletki), ki pa jim sledi vedra zgodba o Benijevem odraščanju in druženju z novo človeško mamo ter drugimi bonoboji.

Dodatna gradiva


Klub Kinobalon

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo v klubu poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Pritisk Push

Fredrik Gertten

petek, 22. 11. 2019 / 18:30 / Mala dvorana

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.

LIFFe / Panorama

Foter Baštata

Kristina Grozeva, Petar Valčanov

petek, 22. 11. 2019 / 19:30 / Dvorana

Zmagovalni film letošnjega festivala v Karlovih Varih. Intimna družinska drama, ki nam skozi vrsto komičnih in absurdnih dogodkov pokaže, kako težko je negovati pristen odnos s tistimi, ki so nam blizu.

LIFFe / Perspektive

Zgodbe iz kostanjevih gozdov Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Gregor Božič

petek, 22. 11. 2019 / 21:20 / Dvorana

Sanjska parabola o »življenju in smrti v pozabljenih, zapuščenih krajih«. Celovečerni prvenec mladega slovenskega režiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst vesen, med njimi kipca za najboljši celovečerec in najboljšo režijo ter nagrado občinstva.