»Kmalu bo v kinematografe prišel film o meni, Popolni neznanec (kakšen naslov!). V glavni vlogi nastopa Timothée Chalamet. Timmy je sijajen igralec, zato verjamem, da bo popolnoma prepričljivo odigral tudi mene. Oziroma mlajšega mene. Ali pa kakšnega drugega mene. Film je posnet po knjigi Elijaha Walda Dylan Goes Electric, ki je izšla leta 2015. Gre za fantastično kroniko dogodkov iz zgodnjih šestdesetih, ki so pripeljali do fiaska v Newportu. Ko si boste ogledali film, preberite še knjigo.«
– Bob Dylan
kritike
»Pozabite na tanko membrano zapleta v slogu telenovele – Timothée Chalamet je v vlogi mladega Boba Dylana naravnost popoln. Skrivnostnega moža ujame v razburljivem dejanju izumljanja samega sebe v množicah; kot begajočega trubadurja, ki nenehno ustvarja, nenehno v vetru.«
– Peter Travers, ABC News
»Navdušen sem. To pravim kot nekdo, ki je poznal Dylana in opisani čas. Zdaj bi rad videl še naslednje Dylanovo obdobje. In potem še naslednje. Ni šestletnega obdobja v življenju Boba Dylana, ki ne bi bilo fascinantno.«
– Paul Schrader
»Prizor (z Woodyjem Guthriejem in Petom Seegerjem) izpostavljam z razlogom. /…/ Stvar ni le v tem, da Chalamet sam izvaja pesem [Song to Woody] in da zna dovolj dobro zadeti neubrane tone za več kot spodobno priredbo. Gre bolj za to, da ustvari nekaj globljega kot zgolj impersonacijo nekoga, ki je že imel svoj delež impersonatorjev, dobesednih in drugačnih. Chalamet ne postane Bob Dylan, temveč skrbno oblikuje nastop, ki spominja nanj, hkrati pa v eter pošlje neko divjo, nepredvidljivo stvar. Gledalec si takoj zaželi videti, kaj bo Dylanov naslednji korak.«
– David Fear, Rolling Stone
»Scenarij je napisal Jay Cocks (eden od pogostih sodelavcev Martina Scorseseja /…/), Dylan pa ga je menda sam pregledal vrstico za vrstico. Ali gre za mit ali resnico, sploh ni pomembno: v Popolnem neznancu je nekaj, kar se upira Dylanovemu kultu in razkrije nekaj veliko lepšega, bolj nepopolnega in človeškega.«
– Stephanie Zacharek, Time
»Generacija Boba Dylana bi morala biti srečna; zdi se, da so ustvarjalci dobro opravili svoje delo. /…/ Gre za izvrsten film podcenjenega režiserja Jamesa Mangolda, ki je – skupaj s Hojo po robu – zdaj ustvaril že dve glasbeni mojstrovini.«
– Oliver Stone