Danes je blagajna odprta od 18:00 do 21:30 (odprto še 02:29, tel: 01 239 22 17).
od 18. maja 2022

Belfast Belfast

Kenneth Branagh / Velika Britanija / 2021 / 98 min

Film, postavljen v burno obdobje poznih šestdesetih let, je humoren, nežen in globoko oseben spomin Kennetha Branagha na njegovo rojstno mesto. »Za tiste, ki so ostali, tiste, ki so odšli, in vse tiste, ki smo jih izgubili.« Oskar za najboljši izvirni scenarij in nagrada BAFTA za najboljši britanski film.

režija Kenneth Branagh, scenarij Kenneth Branagh, fotografija Haris Zamabarloukos, montaža Úna Ní Dhonghaíle, glasba Van Morrison, produkcija Laura Berwick, Kenneth Branagh, Becca Kovacik, Tamar Thomas, igrajo Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Jude Hill, distribucija Karantanija cinemas

festivali, nagrade Toronto (nagrada občinstva); nagrada BAFTA za najboljši britanski film; oskar za izvirni scenarij in pet nominacij, vključno za najboljši film; zlati globus za najboljši scenarij; posebna nagrada AFI; Critics Choice Award za najboljši izvirni scenarij, najboljši igralski ansambel in najboljšega mladega igralca; nagrada National Board of Review za najboljšega stranskega igralca in za enega desetih najboljših filmov leta

IMDb

Fotografije

zgodba
Severni Belfast, avgust 1969. Devetletni Buddy natančno ve, kdo je in kam sodi. Je otrok delavskega razreda, srečen, ljubljen in varen. Njegov svet je živahna in zabavna ulica, kjer prebiva vsa njegova razširjena družina, kjer sosedje držijo skupaj in kjer se je nemogoče izgubiti, saj se v Belfastu vsi poznajo – ali pa se tako vsaj zdi. Toda družbeno nezadovoljstvo se stopnjuje, in ko na Buddyjevi ulici nazadnje izbruhne nasilje, se njegov otroški svet čez noč obrne na glavo.

iz prve roke
»To je najbolj oseben film, kar sem jih kdaj posnel; pripoveduje o kraju in ljudeh, ki jih imam rad. /…/ Belfast je mesto zgodb. V poznih šestdesetih letih je doživljal zelo razburkano, dramatično in včasih nasilno obdobje, v katerem se je znašla tudi moja družina. Potreboval sem petdeset let, da sem našel pravi način, kako o tem pisati; da sem našel ton, ki sem ga iskal. /…/ Spominjam se, da se mi je življenje v enem samem popoldnevu obrnilo na glavo. Bilo je skoraj kot v počasnem posnetku: zaslišal sem zvok, ki ga nisem razumel, se obrnil in zagledal množico na koncu ulice – in življenje ni bilo nikoli, nikoli več enako. Čutil sem, da je v tem dogodku nekaj dramatičnega in univerzalnega; da bi ljudje v njem lahko prepoznali prelomno točko v lastnem življenju. /…/ Zgodba o mojem otroštvu, ki je navdihnila film, je postala zgodba o tisti točki v življenju vsakega človeka, ko otrok prestopi v odraslost, ko je konec nedolžnosti. V Belfastu leta 1969 so ta prehod pospešili nemiri, ki so divjali okoli nas. /…/ Upam, da bo Buddyjeva zgodba občinstvo zabavala. Belfast prežemata nekakšen optimizem in vitalnost, za katera upam, da se odražata tudi v filmu; pa tudi zelo spodbuden humor. Upam, da bodo gledalci začutili veselje in včasih žalost mesta /…/ in da bodo ob pogledu na odseve drugih življenj razumeli, da niso sami.«
– Kenneth Branagh

kritike
»Belfast, avtobiografski črno-beli film o disruptivnem odraščanju v črno-belem svetu /…/, je videti kot Cuarónova Roma s twistom Tornatorejevega Kina paradiž. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Elegični, avtobiografski film Kennetha Branagha o Belfastu njegovega otroštva je prepojen z neverjetno nežnostjo in toplino. Film je živahno napisan, sijajno odigran in posnet v žareči črno-beli tehniki; z umetelnimi sekvencami, magdalenicami in epifanijami, ki spominjajo na lahkotnejšo različico Terencea Daviesa. Nekaterim se bo morda zdelo, da je sentimentalen ali da ne ustreza dovolj šabloni politične jeze in obupa, primerni za drame o severnoirskem konfliktu. /…/ Toda Belfast je izredno čustveno velikodušen in duhovit film, poleg tega pa se loteva pogosto nerazumljene dileme tistega časa: kdaj in ali sploh spakirati kovčke in oditi? Gre za razumljivo dejanje preživetja ali prepustitev ljubljenega domačega mesta skrajnežem? /…/ Ne moremo ravno reči, da ima nočna mora tega filma nadih nedolžnosti, vsekakor pa je v njej sled normalnosti in celo banalnosti, ki privzame lasten nadrealistični ton. Ljubezenska pisma, posvečena preteklosti, vedno nagovarjajo iluzijo, a pred nami je resnično zapeljiv primerek mitologiziranja.«
– Peter Bradshaw, The Guardian

»Branaghov izjemni Belfast gre naravnost na seznam čudovitih, včasih brutalnih, živo priklicanih portretov otroštva: 400 udarcev (Les quatre cents coups), Amarcord, Hope and Glory, Roma
– Scott Foundas

»Branaghov Belfast se bolj kot k uprizoritvam nasilja zateka k ljudskemu humorju, bolj kot zvoku eksplozij glasbi severnoirskega kantavtorja Vana Morrisona in bolj kot razloge za versko, politično in demografsko delitev družbe premleva odraščanje v obdobju zgodovinskih pretresov, ki so jih tu in tam za mlajšo znale zadušiti starejše generacije.«
– Anže Lebinger, Dnevnik

»Belfast je spominsko delo, ki specifičen čas, kraj in politično krizo prikliče na nepozabno in boleče oseben način.«
– David Fear, Rolling Stone

»To so spomini na ravni filmov Hope and Glory Johna Boormana in Roma Alfonsa Cuarona; s pripovedjo, ki je hkrati specifična in univerzalna, epska in intimna, nežno romantična in pretresljivo nasilna. /…/ Belfast je najboljši film, kar sem jih doslej videl v letu 2021.«
– Richard Roeper, Chicago Sun-Times

zanimivosti
Otok Irska je bil razdeljen leta 1921. Šest okrožij province Ulster je postalo Severna Irska ter ostalo del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, iz preostalega dela otoka pa je nastala neodvisna Republika Irska (Éire v irščini). Zaradi diskriminacije, ki jo je na področjih dodeljevanja stanovanj in zaposlovanja doživljalo manjšinsko katoliško prebivalstvo, so Severno Irsko vse do leta 1967 pretresali veliki politični in državljanski nemiri. Avgusta leta 1969 je v Belfastu, glavnem mestu Severne Irske, izbruhnilo nasilje. Številne delavske družine so se izselile ali pa so jih v odhod prisilili z ustrahovanjem. Severni Belfast je bil bolj prizadet kot katerikoli drug del Severne Irske; tam je umrlo največ ljudi, zlasti civilistov.

Po premieri filma Belfast smo govorili o spominu v razdeljenih mestih

Po ogledu filma Belfast sta o “Spominu v razdeljenih mestih” spregovorila prof. Fearghal McGarry, profesor moderne irske zgodovine, Queen’s University Belfast, in dr. Kaja Širok, direktorica Go! Borderless 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorizia. Dogodek je potekal ob sodelovanju in pomoči Veleposlaništva Irske.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Mandibule Mandibules

Quentin Dupieux

nedelja, 07. 08. 2022 / 19:00 / Dvorana

Francoski ekstravagantnež Quentin Dupieux se po filmih o morilski avtomobilski gumi in ljubosumni semiš jakni vrača s sončno, lahkotno in zelo svojevrstno komedijo o dveh prijateljih in velikanski muhi, ki jo sam opisuje kot »nenavadnega križanca med E.T.-jem ter Butcem in butcem«.

Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo OSS 117: Alerte rouge en Afrique noire

Nicolas Bedos

nedelja, 07. 08. 2022 / 21:30 / Dvorana

Potem ko pade v gnezdo vohunov v Kairu in se izgubi v Riu, se tajni agent 117 poda na reševalno misijo v črno Afriko. Vohunska parodija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi (Sean Connery do zadnjega manšetnega gumba in šarmantnega nasmeška) je nasmejala občinstvo na zaključni projekciji lanskega festivala v Cannesu.

Zgodba moje žene A feleségem története

Ildikó Enyedi

ponedeljek, 08. 08. 2022 / 17:30 / Dvorana

Režiserka Ildikó Enyedi (Moje 20. stoletje, O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih.