»Ne poznam ljubezenskega romana, ki bi bolj prepričljivo kot Netemo sametemo opisoval ljubezen kot skrivnostno silo, podobno čarovniji ali prekletstvu. /…/ Časovni razpon filma je skoraj deset let in zdelo se mi je logično, da vključim dogodke, kakršen je veliki potres. Mislim, da je to za film, v katerem se mešata vsakdanje in izjemno, pravzaprav bistveno. Rutino, ki jo živimo danes, lahko imenujemo post-katastrofalna ‘vsakdanjost’. Katastrofa je osvetlila osnovno resnico: ‘današnji dan je popolnoma drugačen od včerajšnjega’. Po vsej logiki bi morali zaradi tega izgubiti občutek za ‘vsakdanjost’. A japonska družba kot celota je trmasto vztrajala pri fikciji, da se ‘rutina’ nadaljuje kot običajno, da je ‘včerajšnji dan bolj ali manj enak današnjemu in da bo tudi jutrišnji po vsej verjetnosti tak, kakršen je bil današnji’. Nedvomno je tako zato, ker nihče ne bi prenesel življenja brez ‘vsakdanjosti’. Poleg tega med ‘običajnim’ in ‘izjemnim’ ne moremo potegniti jasne ločnice. Ljudje se sprašujejo, ali lahko živijo, ne da bi vedeli, kaj jih čaka jutri. Ljubimca v filmu živita ravno to vprašanje.«
– Ryusuke Hamaguchi
Asako I & II Netemo sametemo
igrata Masahiro Higashide, Erika Karata, distribucija FIVIA – Vojnik
festivali, nagrade Cannes (tekmovalni program). Tajpej. Toronto. CPH:PIX. Busan. New York. London. Viennale. Mar del Plata. LIFFe. Rotterdam.
IMDbFotografije
Aktualno
Oče mati sestra brat Father Mother Sister Brother
Jim Jarmusch
sobota, 28. 02. 2026 / 13:40 / Dvorana
Tri zgodbe, včasih smešne, drugič žalostne, o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. »Antiakcijski film« Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.
Lučka Lampje – de film
Margien Rogaar
sobota, 28. 02. 2026 / 16:00 / Dvorana
Enajstletna Lučka živi ob svetilniku z očetom. Nekega dne jo za kazen pošljejo delat v Črno hišo, kjer spozna Edvarda, fanta z ribjim repom. Lučka se mora odločiti, ali bo rešila novega prijatelja ali se vrnila k očetu. Fantastična pripoved po knjižni uspešnici.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
sobota, 28. 02. 2026 / 17:00 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.





