Devetletni Aga živi s petimi ženskami v odročni hiši med hribi na Kosovu. Fant se na skrivaj trudi najti svojega pogrešanega očeta in se v ta namen uči srbsko ter obenem služi denar kot prodajalec cigaret na ulici. Tam spozna Cero, arogantnega in grobega možakarja, ki so mu odredili prepoved približevanja njihovi hiši, ker je bil nasilen do ene izmed žensk. Ko Agova učiteljica srbščine poskuša storiti samomor, je Cera edini, ki mu jo lahko pomaga pripeljati do bolnišnice. Dečkovo iskanje očeta tako naenkrat postane odvisno od njegovega odnosa z neprijaznim možakarjem …
»Želim prikazati številne mešane občutke v zvezi s tem zapletenim vprašanjem, kjer globoke rane prikrivajo in je najboljši način spoprijemanja z njimi poskus njihovega sprejetja, ob vztrajanju, prilagajanju in preživetju. Ta pojav je značilen za kosovske ženske, ki se v proces pogreznejo z zatajevanjem želja in čustev, strte zaradi nenehne anksioznosti, ki jih na koncu dokončno zaznamuje. Odkrivajo nove meje čustvene bolečine, izgube, sreče in vznesene radosti, potrebujejo sredstvo, s katerim bi izrazile ta občutja.« (Lendita Zeqiraj)
Lendita Zeqiraj
Rojena leta 1972 v Prištini na Kosovu. Ustvarjalno pot je začela kot režiserka kratkih filmov, ki so jih prikazali na več kot tristotih mednarodnih filmskih festivalih, kjer so tudi osvojili vrsto nagrad. Leta 2014 so ji na Kosovu podelili nagrado za režiserko leta. Agova hiša je njen celovečerni prvenec.