»Ko sem prvič prebral Bolečino, sem bil star kakšnih dvajset let. Trideset let kasneje, ko sem se loteval priredbe, sem spoznal, da me knjiga ni presunila nič manj kot prvič. /…/ Izhajal sem iz lastne zgodbe oziroma zgodbe mojega očeta, čigar starše in mlajšega brata so leta 1942 aretirali in deportirali; nikoli se niso vrnili. Dolga leta smo jih čakali, tudi ko je vse skupaj postalo že povsem brez smisla. V našem čakanju ni bilo upanja. To je bilo čakanje zaradi čakanja samega. /…/ Zgodba Marguerite Duras je edinstven prikaz tega stanja. Takoj ko sem jo prebral prvič, sem v njej prepoznal znane procese, končno zgoščene v besede. Roman je v trenutku postal eno mojih ‘svetih besedil’. A v tistem času si nikoli ne bi drznil poskusa priredbe . /…/ Srce parajoče spoznanje pride na koncu knjige: ženska, ki je živela le za vrnitev svojega moža, ob njegovem prihodu ugotovi, da ga noče več. Ves čas njegove odsotnosti ga je z neomajno predanostjo ohranjala pri življenju; a njena ljubezen je trajala le toliko časa kot njegova odsotnost. /…/ Vem, da me je pred vsemi tistimi leti do solz ganilo prav to: kruto spoznanje, da Robert umre dvakrat: prvič v koncentracijskem taborišču in drugič ob vrnitvi k ženi, ki ga ne ljubi več. /…/ V izrazu ‘bolečina’ se skriva kompleksnost, o kateri je treba nujno spregovoriti. Bolj kot kdaj prej je treba namreč povedati resnico. Primo Levi in Robert Antelme sta govorila resnico. Pripovedovala sta o kompleksnosti in krivdi v zvezi s taborišči smrti. Kompleksnost pa je beseda, ki opisuje tudi tiste, ki so čakali; tiste, ki so morali s čakanjem živeti.«
– Emmanuel Finkiel
Marguerite Duras: Spomini na vojno La douleur
igrajo Mélanie Thierry, Benoît Magimel, Benjamin Biolay, distribucija Famous Fox
festivali, nagrade Angoulême. San Sebastián (uradni program). Francoski kandidat za oskarja. Osem nominacij za nagrado cezar. Nominacija za nagrado lumière za najboljšo igralko. Palm Springs. LIFFe.
DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.
Fotografije
Aktualno
Romanje Romería
Carla Simón
torek, 04. 11. 2025 / 17:30 / Dvorana
Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
torek, 04. 11. 2025 / 18:45 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
Zrcala, št. 3 Miroirs No. 3
Christian Petzold
torek, 04. 11. 2025 / 20:00 / Dvorana
Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni družinski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.



