Majhna filmska ekipa z zmešanim režiserjem na čelu v zapuščeni tovarni, kjer je med drugo svetovno vojno japonska vojska izvajala poskuse oživljanja trupel, snema poceni film. Ne mine dolgo, ko se igralci in ekipa začnejo spreminjati v resnične žive mrtvece. Režiser, pravi perfekcionist, kljub temu vztraja pri snemanju filma v neprekinjenem kadru, ki ga televizijska postaja predvaja v živo. Obseden je z nečim, kar ima za »pristno umetnost«, zato v nastali zmešnjavi teka naokrog in še naprej snema, medtem pa zombijevska epidemija kosi vsepovprek. Kot kaže, je režiser za popoln posnetek pripravljen žrtvovati vse.
»Ta film je bil res problematičen, z njim so bile same težave! /…/ V scenariju smo načrtovali, da gre izmišljeni ekipi v filmu vse narobe, a v resnici je šlo, ko smo snemali v enem kadru, narobe še veliko več. V nekem trenutku kamero poškropi kri. Videti je, kot da smo to hoteli, v resnici pa se je zgodilo po nesreči, zato je nekdo res moral obrisati kamero. Stvari, za katere smo hoteli, da gredo narobe, in tiste, ki so šle narobe nenačrtovano, smo v filmu združili. Mislim, da ne bi bilo tako razburljivo, če bi vse predvideli.« (Shin’ichirô Ueda)
Shin’ichirô Ueda
Rojen leta 1984 v Kjotu na Japonskem. Leta 2010 je po končanem študiju ustanovil filmsko produkcijsko hišo Panpokopina. Prizadeva si snemati filme, ki jih je zabavno gledati, in Smrt v enem kadru je odličen primer.