Osebna stiska osamljene vdove, ki potihem načrtuje svojo smrt, je kljub kafkovski resnobnosti prikazana z dobro mero značilnega balkanskega črnega humorja.
Jelena je bolj ali manj že obupala nad življenjem. Vdova srednjih let se kljub hčerama in tašči, s katerimi si deli majhno stanovanje, počuti osamljeno in odvečno. Ob obletnici moževe smrti skrivaj načrtuje samomor in si v ta namen priskrbi pištolo, uredi življenjsko zavarovanje in celo naroči napis na nagrobniku. A bolj ko se približuje ta usodni dan, bolj ji postaja jasno, da je v svetu depresivne tranzicije, v katerem se je znašla, umreti morda še bolj zapleteno kot živeti …
»Zamisel izvira iz mojega intimnega poznanstva z žensko, ki dozdevno pooseblja tipično žrtev tranzicijskega procesa v Srbiji. Je skromna, tiha ženska, ki ne želi nikogar nadlegovati, brez moža, službe ali nadomestila za odvečno delovno silo. Film se ukvarja z enim od bolečih in neizogibnih vprašanj Vzhodne Evrope – družbeno tranzicijo in gospodarsko krizo. Novi politični in gospodarski sistemi spreminjajo staro podobo socializma in korenito preobračajo sistem vrednot, kar neizogibno vodi, kot v tem primeru, v popolno krizo identitete.« (Bojan Vuletić)
Bojan Vuletić
Rojen leta 1977 v Beogradu, kjer je na Fakulteti za dramske umetnosti študiral filmsko in televizijsko režijo. Njegov celovečerni režijski prvenec Praktičan vodič kroz Beograd sa pevanjem i plakanjem je požel številne nagrade. S Stefanom Arsenijevićem je kot scenarist sodeloval pri filmih Izgubljeno in najdeno ter Ljubezen in drugi zločini.