Danes je blagajna odprta od 16:30 do 19:00 (odpre se čez 12:31).

Pomladni veter Pomladni veter

Rajko Ranfl / Slovenija / 1974 / 93 min / slovenščina

Komedija iz študentskih dni – Vesna sedemdesetih. 

igrajo Mira Nikolić, Marinko Šebez, Marjeta Gregorač, Marko Simčič, Boris Kralj, Janez Hočevar, Polona Vetrih

Fotografije

Študentka (Mira Nikolić), ki je v Ljubljano prišla s podeželja, se preživlja s poziranjem na akademiji likovnih umetnosti, kjer pa takoj postane plen sestradanih pogledov. Vanjo se zatreska neki študent, ona pa vanj, toda do sreče ju loči nekaj tujih postelj. Pomladni veter je videti kot slovenska verzija Hagmannovih Jagod in krvi, le da ni krvi. Ljubljana se po impresivni najavni špici priziblje kot metropola svobodne ljubezni in hipijevskega swinginga, celo Polona Vetrih okrog skače v spodnjem perilu, medtem ko Mira Nikolić pol filma itak preživi v aktu.

On: »Midva skupaj bi delala čudeže
Ona: »Gospodarske ali seksualne?«

V Ranflovih filmih čudeži vedno pridejo v parih. Punce so živahne, fantje apolitični, njihova umetnost pa je seksi. To je bil čas, ko se je celo seks zdel kot umetniški akt. Študentje nosijo seksualno revolucijo v očeh, ustih in telesih, a se ne pretvarjajo, da Jean Eustache vmes ni posnel Matere in kurbe, zgodbe iz študentskih dni. Čap se je lahko leta 1953 – in leta 1957, če smo že ravno pri tem – pretvarjal le, da Arne Mattsson ni posnel filma Plesala je eno samo poletje, v katerem se Ulla Jacobsson ni pretvarjala, da Gustav Machaty ni posnel Ekstaze.

»Če gresta dva na sekret, pa vzameta s sabo tranzistor – a je to tud kultura,« sprašujejo ljudje, ki so ta revolucionarni čas povsem očitno zamujali. Kodrovo vižo Pomladni veter poje Ditka Haberl. Film so prodali celo v Sirijo. Živo si predstavljam, da so se sirski študentje množično prijavljali v ljubljansko študentsko naselje, kajti Pomladni veter je sijajna promocija študentskega naselja.

Pomladni veter in drugi filmi, ki so se tedaj dogajali v Ljubljani (Strah, Maškarada, Ko pride lev), so sporočali: v mestu ljudje mislijo le na seks. Kar se običajno konča slabo. A tudi Šprajčev Krč in drugi filmi, ki so se tedaj dogajali na podeželju (Vdovstvo Karoline Žašler, Ljubezen na odoru, Rdeče klasje), so sporočali: na podeželju ljudje mislijo le na seks. Kar se običajno konča slabo. Toda vsi skušajo dati tako samomoru kot seksu nekaj triglavske monumentalnosti. Krč ni bil velik hit le pri nas, temveč tudi v Srbiji – vsi so hoteli videti, kako »to« počnejo Slovenci in Slovenke. V Jugoslaviji si ga je ogledalo okrog pol milijona ljudi, a ironično, Teja Glažar je imela na domačem podeželju – v Novi Gorici, kjer je tedaj živela – zaradi »tistega« seksa z Borisom Cavazzo hude, hude težave. Seksualne revolucije je bilo konec.

Maraton Slovenskih filmov, za katere le redko slišimo z Marcelom Štefančičem, jr.

V torek, 2. maja, smo nadaljevali z lansko uspešnico maratona Slovenskih filmov, za katere niste še nikoli slišali. Tako kot lani je letošnji maraton Slovenskih filmov, za katere le redko slišimo kuriral Marcel Štefančič, jr., ki je v uvodu med drugim povedal, da so prav pozabljeni filmi tisti, ki so nas ustvarili. Tako kot lani smo filme prikazali s 35mm filmskega traku.

sreda, 12. 04. 2023

Slovenski filmi, za katere le redko slišimo - s 35mm!

2. maja se v Kinodvor vrača lanska uspešnica: filmski maraton po izboru publicista in kritika Marcela Štefančiča, jr.!

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

POTS – v bitki z gravitacijo POTS – v bitki z gravitacijo

Črt Potočnik, Andrej Klanjšček Somer

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 17:30 / Dvorana

Film razgalja življenje z nevidno boleznijo in gledalca popelje onkraj zunanjega sveta v drugačno resničnost: tisto, kjer je vsak korak zaznamovan z lastno, a družbi skrito ranljivostjo.

Fiume o morte! Fiume o morte!

Igor Bezinović

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 18:45 / Mala dvorana

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Makamisa: Fantazma maščevanja Rizal’s Makamisa: Pantasma ng Higanti

Khavn

ponedeljek, 03. 11. 2025 / 20:00 / Dvorana

Halucinatorno odisejado je navdihnilo besedilo Makamisa, nedokončani roman filipinskega pisatelja in narodnega heroja Joséja Rizala. Film so posneli na 35-milimetrski trak s pretečenim rokom trajanja, ga ročno razvili v kadi v Manili, nato pa obarvali in tonirali, da bi bil videti, kot da je nastal na začetku 20. stoletja. Vključuje cameo nastop Lava Diaza kot najbolj jeznega Kristusa na svetu ter tropsko-futuristično glasbo Davida Toopa in Khavnovega The Kontra-Kino Orchestra.