Kino je zaradi prenove do vključno 2. avgusta zaprt.

Iver Splinter

Toby Wilkins / ZDA / 2008 / 82 min / angleščina

Briljantna, brezšivna kombinacija psihološkega trilerja, komorne drame, apokaliptične srhljivke in nadnaravne grozljivke, za katero se zdi, da je videla vse grozljivke in nato vse najbolj primarne strahove sešila skupaj: Stvor, Osmi potnik in Invazija tatov teles v enem zamahu!

scenarij Ian Shorr, Kai Barry, Toby Wilkins, fotografija Nelson Cragg, montaža David Michael Maurer, glasba Elia Cmiral, produkcija Kai Barry, Ted Kroeber, igrajo Charles Baker, Jill Wagner, Paulo Costanzo, Shea Whigham, Rachel Kerbs, Laurel Whitsett

festivali, nagrade Nominacija za nagrado Ameriške akademije znanstvenofantastičnih filmov in grozljivk za najboljšo grozljivko leta 2009. Nagrade za najboljši film, režijo, montažo, glasbo, posebne učinke in masko na festivalu Screamfest 2008.

IMDb Uradna stran

Klasičen začetek: mlad mestni par se poda na odročno podeželje, da bi tam v miru preživel romantičen vikend. Izlet pa se kmalu izrodi v tragedijo, ko ju na poti prestrežeta in ugrabita pobegli kaznjenec in njegovo dekle. Ko prisilno združena četvorka prispe na osamljeno bencinsko črpalko, se tragedija prelevi v nočno moro nezaslišanih razsežnosti. Sredi divjine, kjer nihče ne more slišati njihovih krikov, na človeška telesa namreč preži skrivnostna pretnja, ki za seboj pušča še bolj grozljive sledove kot trupla.

iz prve roke
»Iver je zgodba o skupini vsakdanjih ljudi, ki postanejo žrtve nevsakdanjih okoliščin: ogroža jih kreatura neznanega porekla. /…/ O svojem filmu še najraje razmišljam kot o grozljivki za odrasle, razmišljujoče ljudi. Poglavitni navdih pri ustvarjanju tega filma so mi bile klasike, kakršni sta denimo Osmi potnik in Stvor. Nadrealno vzdušje teh filmov se poraja iz dejstva, da so v neobičajne situacije pahnjeni povsem običajni, realni ljudje iz krvi in mesa. Ujeti so v izrazito nerealne okoliščine, pri čemer sami nanje odreagirajo na izrazito realen način. Ko gledam grozljivke, me še najbolj moti nelogično obnašanje protagonistov, ki vse prepogosto preveč mirno ali preveč histerično sprejemajo svojo nadrealno situacijo. Zdi se mi zelo pomembno, da so liki osnovani na realnih podlagah in da jih motivirajo realne emocije. To obenem predstavlja tudi izziv za igralce.«
Toby Wilkins, režiser

portret režiserja
Toby Wilkins se rodi v Londonu kot najmlajši sin dramatika in pisatelja Christopherja Wilkinsa. Zelo mlad se preseli v Los Angeles, da bi se tam zaposlil v filmski industriji. Na začetku dela predvsem v sektorju posebnih učnikov in naslovnih špic, leta 2005 se obrne k režiji. Njegov kratki triler Staring at the Sun (2005) doživi premiero na prestižnem filmskem festivalu Sundance in je nato predvajan na raznih festivalih po vsem svetu; prejme tudi številne nagrade. Kratki film opazi legendarni avtor fantastičnega filma Sam Raimi in mladega režiserja zaposli v svojem podjetju, kjer Wilkins še naprej snema kratke grozljivke. Iver je njegov celovečerni prvenec.

kritike
»Če se v grozljivki odpravite na izlet na podeželje, je to vedno odprava proti zanesljivim in grozovitim oblikam smrti. Iver v tem smislu ni izjema, vendar gre obenem tudi za izjemen preplet odlične igre vseh nastopajočih, odurno učinkovitih posebnih učinkov in scenarija, ki presega žanrske konvencije predvsem tako, da liki v filmu namesto pretežno neumnih počno pretežno pametne reči. Iver si zasluži vse naše spoštovanje!«
Chuck Wilson, The Village Voice

»Elegantna grozljivka, vrhunec dinamične zabave v družbi pošasti.«
Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly

»Čeravno film združuje in ponavlja vse znane klišeje grozljivk, je rezultat spektakularno strašljiv in vznemirljiv. Dlake stojijo pokonci!«
David Edelstein, New York Magazine

»Ekonomično posneta, efektivna in resnično grozljiva nočna mora s pridihom zgodovinskih vrhuncev žanra.«
John Anderson, Variety

»Iver ni nikakršna eksploatacijska krvava kopel ali še en vnos v trenutno popularni torture-porn žanr, kakršnega predstavlja Žaga. Gre bolj za triler, ki se navdihuje pri klasikih, kakršna sta Stvor ali Osmi potnik. Tisto, kar je v filmu grozljivo, je v enaki meri psihološko in fizično. Gre za klasično zabavo, kot ukrojeno za Noč čarovnic, naphano s kriki in stoki, s presenetljivo verjetnimi nastopi igralcev in z zdravo dozo humorja.«
Claudia Puig, USA Today

»Posrečena mešanica psihološkega trilerja o ugrabitvi in domiselne gnusljivke o parazitu, ki svoje žrtve od znotraj nažira z gmoto bodičastega tkiva. Na pogled silno neprijeten, a napet in dinamičen film, ki se ga gleda na robu stola in ‘na šus’.«
Slovenske novice

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Še vedno sem tu Ainda Estou Aqui

Walter Salles

četrtek, 31. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

1971. Rio je v primežu vojaške diktature, a velika hiša družine Paiva v bližini plaže prekipeva od smeha, glasbe in živahnih razprav. Vse pa se spremeni, ko na vrata potrkajo uslužbenci režima in očeta Rubensa odpeljejo neznano kam. Eunice, zdaj sama s petimi otroki, se poda na dolgo pot iskanja resnice … Film je po avtobiografiji Rubensovega sina posnel Walter Salles (Motoristov dnevnik).

Nosferatu Nosferatu

Robert Eggers

petek, 01. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Film pod zvezdami / Razprodano

Popolna zveza Materialists

Celine Song

sobota, 02. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Mlada in ambiciozna ženitna posrednica se znajde razpeta med popolnim moškim in svojim nepopolnim bivšim … Kot bi od režiserke Preteklih življenj lahko pričakovali, Popolna zveza ni običajna romantična komedija, temveč pronicljiv in odkrit razmislek o sodobnem trgu ljubezenskih zmenkov in protislovjih, na katera naletimo pri iskanju življenjskega partnerja. Film je navdihnila režiserkina lastna izkušnja ženitne posrednice na Manhattnu.