Danes je blagajna odprta od 13:30 do 20:30 (odpre se čez 06:31).
Na sporedu od 20. junija 2017.

Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer – Pljuni istini u oči Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer - Pljuni istini u oči

Varja Močnik / Slovenija / 2017 / 52 min / hrvaščina, slovenščina, srbščina

V dokumentarcu Varje Močnik člani skupine Buldožer, njihovi prijatelji in oboževalci obujajo spomine. Njihova pričevanja se prepletajo s fiktivnimi prizori, slikovnim materialom s plošče, arhivskim gradivom in animacijami. Vse skupaj ustvarja svež in surrealističen film, ne samo o legendarnem albumu, ampak tudi o aktualni družbi in času.

režija Varja Močnik, scenarij Igor Bašin, Barbara Kelbl, fotografija Miloš Srdić, ilustracije Martin Ramoveš, montaža Jurij Moškon, zvok Boštjan Kačičnik, kostumografija Sanja Grcić, scenografija Neža Zinajić, produkcija Viva Videnović, Nord Cross Production, koprodukcija Invida, RTV Slovenija, Strup, Zvokarna, NuFrame, Blade, Radio Študent, sofinancer Slovenski filmski center, igrata Jelena Aščić, Janez Ivan Lotrič, nastopajo člani skupine Buldožer (Marko Brecelj, Boris Bele, Borut Činč, Andrej Veble, Štefan Jež), Darko Štrajn, Aco Razbornik, Dečo Žgur, Petar Janjatovič, Momčilo Rajin, Jani Novak (Laibach), Vasja Ocvirk (Strelnikoff), Jernej Dirnberk (Mi2), Tadej Hruševar (Pepel in kri), Boris Vlastelica (Repetitor), Miha Ribarič (Prismojeni profesorji bluesa), Goran Šalamon (Demolition group), Andrej Fon (Olfamož), Marko Doles (Ana Pupedan) in mnogi drugi, distribucija Nord Cross,

festivali, nagrade Nagrada žirije - Dok'n'Ritam, BelDocs.

zgodba
Skupina Buldožer je na svojem prvencu Pljuni istini u oči (1975) predstavila edinstveno mešanico številnih glasbenih in kulturnih vplivov, od rocka do alternativnega popa in jazza. Tako z ovitkom kot vsebino je prinesla nekaj povsem drugačnega od prevladujočih trendov na jugoslovanski popularno glasbeni sceni sredi sedemdesetih let. Njeni odrski nastopi so bili manične eksplozije kreativne norosti, ki so publiko bodisi šokirale ali navduševale. Besedila so bila poezija ironije in absurdnosti, ki ji je navidezno manjkalo smisla, a so postala priljubljena in določene fraze so se prikradle v pogovorni jezik. Odnos skupine z mediji je bil že v času socializma, ko za PR še nismo slišali, zastavljen grandiozno in manipulatorsko. Njen prvenec Pljuni istini u oči je povzetek vsega naštetega. Ne le, da je beležil rekordno prodajo (preden je bil umaknjen iz prodaje oziroma prepovedan), album še po štirih desetletjih odmeva in navdušuje nove generacije glasbenikov.

V dokumentarcu Varje Močnik člani skupine Buldožer, njihovi prijatelji in oboževalci obujajo spomine. Njihova pričevanja se prepletajo s fiktivnimi prizori, slikovnim materialom s plošče, arhivskim gradivom in animacijami. Vse skupaj ustvarja svež in surrealističen film, ne samo o legendarnem albumu, ampak tudi o aktualni družbi in času.

zanimivosti
Dokumentarec Pljuni istini u oči je drugi v seriji filmov o ključnih ploščah, ki so pisale slovensko glasbeno zgodovino. Prvi je bil posvečen prvencu Pankrtov, plošči Dolgcajt (Igor Zupe, 2006), tretji, namenjen prvencu skupine Laibach, pa bo javno predstavljen v letu 2018.

»V zgodovini popularne glasbe teh krajev je veliko albumov, ki s svojo kakovostjo presegajo okvire takratne države, ki se je spominjamo pod imenom Jugoslavija. A če dobro premislimo, ni veliko, vsaj ne preveč, albumov, ki so tako zabavni in duhoviti, da med poslušanjem  uživate in se hkrati glasno krohotate.«
– Momčilo Rajin, glasbeni kritik

»Ko smo kot mulci začeli poslušati domačo glasbo, smo mislili, da se je vse začelo leta 1981, da pred tem ni bilo ničesar alternativnega in zanimivega. Potem smo doživeli razodetje, pravzaprav smo doumeli, da je leta 1975, kar se je nam zdela davna preteklost, obstajal nekakšen protopunk.«
– Boris Vlastelica, Repetitor

»Začetna ideja je bila popolnoma enostavna: delali bomo svoje komade v srbohrvaščini. In igrali bomo po celi Jugoslaviji. To je bila osnovna ideja.«
– Borut Činč, član skupine Buldožer

»Ti ljudje se rogajo. Vsemu se rogajo. Življenje ni to in ono, življenje je feferon. Sprejmite ga takšnega, kakršno je, in to je to. /…/ Vse pred njimi je bilo brez veze. Tisti trenutek, ko sem slišal Pljuni istini u oči, se mi je nekaj premaknilo v glavi za vse večne čase.«
– Darko Begić – Bega, Trobecove krušne peći

iz prve roke
»Absurdnega filma o najbolj resni skupini vseh časov ni bilo težko narediti. Imejte v mislih, da je bilo v snemanje vloženo vsega pet odstotkov truda, ostalo so bili pogovori, potovanja, ilustracije, brskanje arhiva, izgubljanje živcev, animacije, koncepti in miskoncepti, montaža in oštarijske seanse. Ljudje so na tem filmu delali več kot enajst let!«
– Varja Močnik

portret avtorice
Varja Močnik je končala študij filmske in televizijske režije na ljubljanski AGRFT. Po študiju je kot režiserka več let delala v različnih uredništvih TV Slovenija ter sodelovala pri projektih drugih avtorjev. Trenutno deluje kot urednica programa pri Slovenski kinoteki in filmskem festivalu Kino Otok.

kritike
»S spretno uporabo animacije in domiselno izpeljavo komentarja ovitka plošče ter uvedbo vloge voditeljice dnevnika avtorica filma v realnem času trajanja kultnega Buldožerjevega albuma uspešno rekonstruira duh časa in se pokloni eni najpomembnejših skupin v regiji. Ta LP film služi kot opomnik in lekcija novim generacijam, kako biti avtentično subverziven v odnosu do sistema.«
– obrazložitev žirije festivala Dok’n’Ritam, Beograd

»Buldožerji, očetje invencije in motherfuckerji ekscesa, ki so bili videti tako, pravi nekdo, »kot da so se ravno vrnili iz pragozda, v katerem so preživeli divjo noč«, so bili nepredvidljivi, neobvladljivi, nedisciplinirani in politično nekorektni, novih generacij pa niso pozivali, naj dvignejo roke (kot Bijelo dugme), temveč glave. Tale doku sprofllira vse štikle, vse ključne verze, vse karizmatične trenutke, a tudi vse buldožerje, Beleta, Činča, Ježa, U. Lovšina, Vebleta in gorečega Breclja, še vedno žive, zrele za comeback v času, ki jih potrebuje.«ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Poleg Činča v filmu “prinašajo” svoje spomine – pri čemer pod učinkom njihove »vožnje« s kamero proti nam skoraj pozabimo, da gre za spomine – še drugi buldožerji, Boris Bele, Andrej Veble, Štefan Jež in Marko Brecelj (ta bolj v svojem aktualno aktivističnem stilu), a ker so oni svoje že naredili, je toliko bolj zanimivo (in včasih prav osupljivo) poslušati hrvaške in srbske glasbene kritike in novinarje o fenomenu in učinku plošče Pljuni istini u oči, o čemer govori še vrsta mlajših glasbenikov. V ozadju vseskozi slišimo pesmi s te plošče, vidimo pa samo en njihov nastop, natančneje nastop dua Brecelj-Bele na opatijskem festivalu. Ni arhivskih posnetkov njihovih koncertov, je režiserka Varja Močnik pojasnila po projekciji. A če je to pomenilo pomanjkanje vizualnega gradiva, tega primanjkljaja po zaslugi domislice s parodijo TV-dnevnika (toda izključno o Buldožerju), ki ga je suvereno vodila Jelena Aščič, ni bilo opaziti.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

četrtek, 22. 06. 2017

Premiera filma na Kinodvorišču

Na premieri filmska ekipa in ponovno združeni Buldožerji.

sreda, 21. 06. 2017

Pljunek na papir

Razstava risb in zgodborisov Martina Ramoveša.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dodatna projekcija

Morilci cvetne lune Killers of the Flower Moon

Martin Scorsese

petek, 29. 03. 2024 / 14:30 / Dvorana

Film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. 

Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

Maja Weiss

petek, 29. 03. 2024 / 16:00 / Mala dvorana

Dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.

Zbudi me Zbudi me

Marko Šantić

petek, 29. 03. 2024 / 18:30 / Dvorana

Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljši celovečerec.